Adidas bo v prihodnjih mesecih v Mariboru preizkušal, kako dobro lahko svoja oblačila reciklira po novi kemični metodi.

Mednarodna ekipa je pod vodstvom slovenskih znanstvenikov v Mariboru vzpostavila prvi demonstracijski laboratorij na svetu, ki tekstil reciklira kemično in ne le mehansko. In ker kar tri četrtine odpadnega tekstila pristane na odlagališčih ali v sežigalnicah, je svetovna novost že pritegnila pozornost globalnih tekstilnih gigantov, kot so Adidas, Nike in Decathlon.

Revolucionarna metoda kemičnega recikliranja poteka v teh treh reaktorjih v stari obrtni coni na Pobrežju. Do konca junija bo mednarodna ekipa znanstvenikov tu še izvajala poskuse, nato pa bo laboratorij ponujala globalni tekstilni industriji, ki je že pokazala zanimanje.

»Tako na primer Adidasu, ki bi rad preizkusil tudi testiranja svojih končnih produktov,« pravi tehnična direktorica projekta Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje iz Maribora. Adidas bo v prihodnjih mesecih v Mariboru preizkušal, kako dobro lahko svoja oblačila reciklira po novi kemični metodi.

Demonstracijski laboratorij omogoča optimizacijo procesa, da se lahko kasneje zgradi industrijska naprava. V končni obliki bi lahko šlo za naprave, ki bi lahko obdelale več ton tekstilnega odpadka dnevno.

Zanimanje multinacionalk veliko

Glede na to, da nova evropska zakonodaja nalaga državam članicam Evropske unije znatno povečanje deleža ponovno uporabljenih in recikliranih komunalnih odpadkov, in sicer 55 odstotkov do leta 2025 in 65 odstotkov do leta 2035, ima projekt izjemne tržne možnosti. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v Evropski uniji, je ocenjena na skoraj 16 milijonov ton na leto

Največji globalni igralci so se zavezali, da bodo do leta 2025 povsem trajnostno naravnani. Tega pa mehanska predelava tekstila ne omogoča, nujna je kemična. Prvi korak je mletje koščkov poliestra. 

»In to je dejansko vhod za ta naš kemijski proces, ki ga izvajamo tukaj. Prva faza tega kemijskega procesa je razbarvanje, kjer dobimo iz obarvanega torej razbarvani poliesterni material,« pojasnjuje Mojca Poberžnik iz Inštituta za okoljevarstvo in senzorje.

S posebno stiskalnico izločijo vso vodo in v drugem reaktorju pri visokih temperaturah in tlaku sprožijo procese kemijskega razkroja. »Tretji, največji reaktor je namenjen biokemijskim procesom, se pravi encimatski hidrolizi v katerem obdelujemo celulozne materiale,« dodaja Poberžnikova.

Tekstilne odpadke obdelujejo s kemično depolarizacijo in encimatsko razgradnjo. Projekt je pomemben, ker prvič rešuje tudi tekstilne mešanice, kar do sedaj ni bilo mogoče. Pri tekstilu namreč ponavadi ne gre samo za en tip vlaken, ampak tudi celulozo, volno, poliamid in poliester, se pravi naravne in sintetične materiale, večina tekstila pa je tudi mešanica teh različnih tekstilnih vlaken. 

Tako pridobljena etilen glikol in tereftalna kislina v prahu sta ključni surovini pri proizvodnji plastičnih mas in tekstila. Tovrstni proces predelave odpadnih oblačil je mogoče uporabiti tudi pri drugih odpadkih.

»Preizkusili smo tudi razgradnjo plastičnih steklenic in tudi te lahko popolnoma razgradimo do tereftalne kisline, ki jo lahko ponovno uporabimo ali za tekstil ali pa za plastične steklenice,« o revolucionarni metodi pove Lobnikova.

Laboratorij omogoča razgradnjo tekstila do osnovnih kemikalij. Iz celuloze na primer dobijo glukozo in posledično bioetanol, ki se lahko uporablja za pridobivanje energije. Iz volne pridobijo proteine, ki se lahko uporabljajo namesto strupenih formaldehidnih smol, ki se uporabljajo za lepljenje lesnih panelov. Iz sintetičnih vlaken pa je mogoče pridobiti nova vlakna za nove tekstilne ali plastične izdelke.

Poleg Adidasa in drugih tekstilnih gigantov bi lahko mariborski znanstveniki z demonstracijskim laboratorijem pritegnili tudi pozornost največjih svetovnih proizvajalcev embalaže.

V projektu Resyntec, ki razvija inovativne tehnologije za predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov, ki bi sicer končali v sežigalnici ali na deponiji, sodeluje 20 partnerjev iz desetih držav. Med njimi so trije slovenski, in sicer Univerza v Mariboru, podjetje Tekstina ter Inštitut za okoljevarstvo in senzorje IOS, ki je tudi sokoordinator in tehnični vodja projekta.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Luka_ (nepreverjen)
Darko81_ (nepreverjen)

V Mariboru že obstaja podjetje, ki z adidasom dela več kot 10 let na področju digitalnih produktov. Novinar bi lahko malo raziskal to področje.

Ivek Mariborcan (nepreverjen)

V Mariboru so podjetja, ki delajo z Mercedesom, Harleyem, Porschejem, Applom, Mickrosoftom in ostalimi top brandi, v tem primeri gre bolj za revolucionarem produkt, Adidas je samo potrditev izuma in razvoja. Srečno vsem, ki se trudijo in delajo uspešno.

In reply to by Darko81_ (nepreverjen)

Starejše novice