Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva 11 pokrajin. Pokrajine bi vodili predsedniki, dodatne zaposlitve pa ne bi bile potrebne.

Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost in zamisel tudi po zadnjem, neuspešnem poskusu uresničitve pred dobrim desetletjem ni ugasnila. Politika in javnost je ustanovitvi pokrajin v Sloveniji sodeč po zadnjih aktivnostih naklonjena kot še nikoli. 

Razprava se je najprej razvnela na območju Pomurja, kjer je nedavno župan Dobronika Marjan Kardinar dal pobudo, da bi ustanovitev pokrajine Pomurje olajšala delo na skupnih projektih v regiji, predvsem pa okrepila razvoj kmetijstva, turizma in gospodarstva.

Župani, ki so se v splošnem strinjali s prednostmi povezovanja, so na seji Sveta regije 11. februarja letos sklenili državo pozvati k ustanovitvi pokrajin.

Konsenz so dosegla tudi vsa združenja občin, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki so s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco pobudo za začetek novih aktivnosti predstavili predsedniku republike Borutu Pahorju

»Po pogovoru s predsednikom smo sklenili, da krenemo s procesom ustanavljanja pokrajin,« pravi murskosoboški župan Aleksander Jevšek, sicer predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete in Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor je v vmesnem času pripravila osnutek zakona o pokrajinah. Ta predvideva uvedbo 11 pokrajin, vezanih na mestne občine.

»Predlog po vzoru mestnih občin je vsebinsko najbolj logičen, saj že zdaj mestne občine predstavljajo administrativna, športna in kulturna središča,« je prepričan Brezovnik. Izhodišču z 11 pokrajinami so naklonjeni tudi v združenjih občin, čeprav Jevšek ostaja previden, saj so pretekli poskusi ustanovitve pokrajin padli prav zaradi nesoglasja o številu pokrajin.

Volili bi predsednike pokrajin

Po zdajšnjem predlogu bi po organizacijski ravni bile pokrajine najbližje občinam, razlaga Brezovnik. »Imeli bi predsednika pokrajine, ki bi se ga volilo na enak način kot župana. Imeli bi člane pokrajinskega sveta, ki bi se jih volilo kot občinski svet in odbor pokrajine. Predvidevamo tudi ustanovitev sveta občin kot posvetovalno telo pokrajinam, kjer bi bili združeni župani vseh občin po posameznih pokrajinah,« način delovanja opisuje strokovnjak za lokalno samoupravo.

Občina bi v principu ohranila vse svoje pristojnosti, vezane na lokalno prebivalstvo, pokrajine pa bi prevzele širše regijske razvojne programe. Brezovnik bistvene prednosti pokrajin vidi pri pripravi razvojnih projektov, o katerih se morajo zdaj občine usklajevati in vstopati v razmerje z državo.

»Celotna razvojna politika na lokalni ravni bi z ustanovitvijo pokrajin iz države prešla na pokrajine. Na ta način bi se približalo odločanje prebivalcem na področju posamezne pokrajine,« razlaga Brezovnik.

Dodatne zaposlitve in stroški ne bi bili potrebni

Javnost je v preteklosti ob idejah o ustanovitvi pokrajin pogosto zastrigla z ušesi predvsem zaradi »bojazni« pred dodatnim obremenjevanjem javnih financ. Tokratni osnutek ustanovitve pokrajin predvideva, da dodatnih stroškov ne bi bilo.

»Uvedba pokrajin ne bi predstavljala dodatnega stroška. Dodatnega zaposlovanja ne bi bilo potrebnega. Predlagamo ukinitev dvotirnega upravnega sistema. Zaposleni na upravnih enotah bi postali sestavni del pokrajinskih uprav. Gre za zelo racionalen razvoj, s katerim želimo zagotoviti ustrezen in enakomernejši regionalni razvoj,« poudarja in dodaja, da imamo v Sloveniji trenutno zelo raznolike upravne sisteme, ki vsebinsko niso medsebojno povezani.

»Imamo 212 občin, 53 medobčinskih uprav, 58 upravnih enot, raznolike sisteme glede organiziranosti policije, centrov za socialno delo in podobnih organov. Prišli smo do točke, ko moramo te sisteme povezati, da bodo učinkovitejše sodelovali in zagotavljali ustrezno kvaliteto javnih storitev,« še pravi Brezovnik.

Resnih nasprotovanj za zdaj ni

Delovna skupina, v kateri sodeluje več kot 40 strokovnjakov iz celotne države, pripravlja predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, kateri naj bi bil javnosti predstavljen do 15. avgusta. Zatem naj bi stekla poglobljena strokovna razprava, posvetovanje z združenji občin, končni predlog pa naj bi bil nared do 24. oktobra, ko bo predsednik Borut Pahor sklical predstavnike političnih strank, vlade in stroke, da bi opravili širšo razpravo ali obstaja politična volja za ustanovitev pokrajin.

Ta teden se je z osnutkom seznanila poslanska skupina Liste Marjana Šarca, ki je po naših informacijah dala pozitivne odzive. Osnutek so prejele tudi vse ostale parlamentarne stranke, LMŠ pa je bila za zdaj edina, ki je zaprosila za dodatna pojasnila.

»Cilj je, da bo predlog apolitičen. Pretekle izkušnje nas učijo, da v kolikor gre za predlog le ene politične opcije, je to razlog za premajhno podporo. Pristop je bistveno drugačen kot je bil pred leti,« izpostavlja Brezovnik, ki je optimističen zaradi dejstva, da gre tokrat za strokovni predlog, o katerem resnih nasprotovanj zaenkrat ni bilo.

Članek je nastal v sodelovanju s časnikom Delo.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
FrancR (nepreverjen)

Najprej je treba definirati funkcije, ki jih bodo imele pokrajine. Potem bomo kmalu ugotovili, da je Slovenija dovolj velika le za štiri ali pet takih enot.

Dvo- ali tro-j… (nepreverjen)

Obmejne pokrajine so bile tudi hrvaske, italijanske ali avstrijske. Prav bi bilo da dobijo svoj jezik

In reply to by FrancR (nepreverjen)

Dejan_V (nepreverjen)

Kakorkoli, tudi 11 pokrajin je boljše kot sedanja centralizacija.

Kritik (nepreverjen)

Nova delitev na pokrajine prinaša samo nova birokratska delovna mesta in nazive lokalnim veljakom . Seveda je glavni namen priložnost zaslužka posameznika.
Poglejte kaj počno župani ? Nihče jim nič ne more .

Starejše novice