Ta kmetijska zver je avtonomni robot. Sposoben je avtonomne navigacije po polju, zna poiskati plevel in ga uničiti.
Naslednji veliki premik v kmetijstvu, ki se že dogaja so avtonomni roboti, brezpilotni letalniki in sateliti za spremljanje posevkov.

Vse te inovacije so že prisotne na slovenskih njivah, vprašanje pa je, kako so roboti, ki bodo sami obdelovali njive, združljivi z ekološko pridelavo hrane, ki je tako kot avtomatizacija tudi eden najaktualnejših trendov v kmetijstvu. 

Kakšen bo pridelek, bo tudi v prihodnje v največji meri odvisno od kmetov, roboti in druge sodobne tehnologije jim bodo le olajšale delo in povečale njihovo učinkovitost.

Mariborska kmetijska fakulteta se lahko pohvali celo z avtonomnim kmetijskim robotom. Razvijajo ga študentje iz več mariborskih fakultet, združeni v vizionarsko ekipo. Robot navodila sprejema preko računalnika, njegov namen je zatiranje plevela. Kako?

»Brez kakršnega koli nadzora se lahko sam pelje po njivi, hkrati pa ima ta robot priključek za mehansko in termično odstranjevanje plevela, kar pomeni, da se lahko sam odloči, kako bo ta plevel uničil. Če je plevel dovolj majhen, ga enostavno lahko uničimo z laserjem, če je ta plevel malce večji, pa ga enostavno pokosimo,« nam pojasni član študentske ekipe Kristijan Polovič, študent mehatronike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

V robot FarmBest je vloženo desetletje dela pod mentorstvom Jurija Rakuna in Mirana Lakote, cilj je do leta 2021 izdelati robota za avtonomno zatiranje plevelov, ki bo zanimiv tudi kot prodajni izdelek.

Učenje skozi prakso in ustvarjanje inovacij

Vsak študent je k razvoju tega robota doprinesel nekaj. Peter Bernad, študent izobraževalne fizike in računalništva na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, je na primer preučeval senzor, ki koristi pri premikanju robota skozi koruzo. Do povsem neodvisne zaznave plevela in koruze robotu manjka le še košček sestavljanke.

»Spet nismo tako daleč, ampak bi bilo potrebno, seveda, še veliko testiranja, mogoče celo boljša oprema, kajti vsekakor delamo iz leta v leto znova, ni spet toliko sredstev, ampak mi se poskušamo znajti in narediti najboljše,« nam Bernad.

»Namen je, da bi nekoč kmet sam dal na polje robota, ki bi selektivno ločeval plevel in ga odstranjeval,« še pristavi Urban Kenda, študent mehatronike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Ekipa 16 študentov kmetijstva, strojništva, računalništva, mehatronike in fizike se s prototipom poljskega robota vsako leto udeleži mednarodnega študentskega tekmovanja in posega po zavidljivih rezultatih.

Ključ pri razvoju je interdisciplinarnost

Jurij Rakun, predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, docent računalništva, pojasni, da je najpomembnejši korak učenje skozi prakso: »Združujemo študente različnih smeri in nekako na interdisciplinarni način rešujemo probleme iz kmetijstva. Vsako leto skušamo narediti korak naprej, s tem da včasih naredimo dva koraka nazaj, da naučimo študente nove generacije študentov, da lahko potem napredujemo«.

A to ni edini robot, ki ga razvijajo na mariborski kmetijski fakulteti - v rokavu skrivajo še robota, ki pametno škropi vinograde. »Delamo tudi na italijanskem API AGRI projektu, kjer pa razvijamo večjega robota, ki je namenjen delu v vinogradih. Gre za popolnoma avtonomnega robota, ki se pelje iz garaže zapelje v vinograd, opravi svoje delo in se vrne nazaj v garažo,« pojasni Rakun.

Tudi v tej smeri mariborski študentje že razvijajo nadgradnjo za njihovo zver. »Letos je namen dodati še tretji modul, to je škropilnica, da bi s tremi različnimi škropivi, ki bi jih lahko mešali, lahko res poškropili samo plevel in ne bi cele koruze pošpricali,« razkriva Kenda.

Ključ pri razvoju je interdisciplinarnost, pravijo. »Kmetom lahko zelo nazorno z rezultati prikažemo, čeprav gre za zdaj še za prototip, da ni to samo neka igrača, ampak so dejansko vidni rezultati,« pravi Bernad.

Robot po naročilu?

Zanima nas, koliko razvoja bi morali vložiti na primer v robot, ki bi lahko odkril palice iz nerjavečeja jekla v koruzi, ki so kmetom to jesen kratile spanec. 

»Stvari v laboratoriju je dokaj enostavno narediti, ko pa prideš enkrat v naravne pogoje pa se stvari zelo zakomplicirajo. Tako da bi bilo treba kar nekaj let vložiti, da bi znali kaj takšnega odkriti,« odgovarja Polovič.

A da se. Nove tehnologije prinašajo predvsem dve prednosti - prihranek in manjšo obremenitev okolja s škodljivimi snovmi. Prav slednje je na dolgi rok najbolj pomembno, opozori Lakota: »Absolutno varovanje okolja. Mi vsako rastlino lahko posebej obravnavamo, ne sipamo več gnojil kar pavšalno povprek po celih površinah. Seveda, to prispeva tudi k prihrankom, se pravi, bolj gospodarnemu kmetijstvu in oziroma recimo temu večji dodani vrednosti na kmetiji.«

Kako robot prepozna, kaj je plevel in kaj posevek?

S tem posledično na kmetijskih površinah zmanjšujejo vsebnost fitofarmacevtskih sredstev. Toda, kako robot prepozna, kaj je plevel in kaj posevek?

»Mi to določamo z zornim kotom gledanja kamere, to pomeni, da v tem zornem kotu sploh ne gledamo na primer mlade koruze, ampak gledamo samo tisti vozni pas in po tistem voznem pasu mi odstranjujemo plevel,« nam pokaže Polovič.

Digitalizacija kmetijstva je prihodnost

V Sloveniji z digitalizacijo v kmetijstvu zamujamo za približno deset let, še izvemo. Prvi vizionarji med kmetovalci, predvsem večjimi, so se že tedaj začeli opremljati z novimi tehnologijami.

»To študentsko delo, ki smo mu tu priča, je v bistvu prispevek k temu, da bomo bodoče rodove razbremenili težkega dela na traktorjih, dolgotrajnega sedenja,« nadaljuje vodja katedre za biosistemske vede na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. 

Digitalizacija je prihodnost kmetijstva, manjšim pridelovalcem se ni treba počutiti ogroženega, zatrjujejo. »Moramo se zavedati, da razvoj teče in tudi recimo prvi traktorji se niso pojavili na vseh kmetijah, danes pa jih imamo vsi. To so dobrote, ki razbremenijo bodoče kmetovalce,« še oriše Lakota.

Na mladi rod lahko polagamo velike upe - rešitev pridelave hrane in boljšega načina življenja je v njihovih rokah. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
BorisH (nepreverjen)

Bravo! Take rabimo!

Starejše novice