Na današnji slovesnosti ob 70. obletnici centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so se javno zahvalili okoli 180 vitezom krvodajalstva in predstavnikom Rdečega križa.

»Brez velike pomoči in požrtvovalnosti aktivistov Rdečega križa, prostovoljcev in še posebej krvodajalcev, med katerimi so najbolj svetel zgled vitezi in vitezinje krvodajalstva, ki so darovali kri več kot stokrat, ne bi bilo tako uspešne poti našega oddelka. Pomagali so nam tlakovati pot razvoja stroke in zagotavljanja krvi za naš klinični center ter splošni bolnišnici v Murski Soboti in na Ptuju,« je ob tem za STA pojasnila predstojnica centra Bojana Bizjak.

Krvodajalstvo je v 70 letih doživelo veliko sprememb

Medtem ko je Maribor nekoč sodil med mesta z najvišjim številom krvodajalcev v takratni Jugoslaviji, je po letu 1991, ko je prišlo do propada industrije in socialne krize v mestu, število krvodajalcev močno padlo, poroča STA.

»Dno smo dosegli okoli leta 2005. Potem pa smo z velikim trudom aktivistov Rdečega križa, krvodajalcev in stroke z različnimi akcijami pridobivanja novih krvodajalcev vendarle uspeli vzpostaviti stabilno preskrbo,« je povedala predstojnica.

Trenutno zaloge krvi zadostujejo. »So pa še vedno nihanja, na primer med prazniki in dopusti. Tu nam močno pomaga Rdeči križ, ki gre v korak s časom in je med drugim posodobil svoje načine privabljanja in obveščanja krvodajalcev, s čimer se prilagaja novim generacijam krvodajalcev,« je še dodala Bizjakova.

Prav mladi so tisti, ki jih želijo v čim večjem številu privabiti k darovanju krvi, zato z veseljem pozdravljajo akcije, kot so študentske krvodajalske akcije, sodelovanje športnikov in podobno.

»Brez vzgoje mladih, da je ta pomoč sočloveku nujno potrebna, ne bo mogoče uspešno zdravljenje na mnogih področjih medicine,« je poudarila predstojnica centra, kjer dnevno sprejmejo povprečno okoli 50 krvodajalcev, obenem pa izvajajo krvodajalske akcije še drugod po severovzhodni Sloveniji.

Mariborska bolnišnica je dobila prvo postajo za transfuzijo krvi leta 1949 v okviru kirurgije, kasneje pa se je oddelek osamosvojil in od leta 1953, ko se je začelo prostovoljno krvodajalstvo, tesno sodeluje z Rdečim križem Slovenije. Medtem ko je bil rok trajanja uporabe odvzete krvi nekoč največ deset dni, jo lahko v določenih primerih danes hranijo tudi do treh let, še poroča STA.

»V glavnem smo regijsko samozadostni. To je tudi naš cilj, a smo hkrati tesno povezani s transfuzijsko službo v celotni Sloveniji in če se kdaj zgodi, da potrebujemo kakšno specialno skupino ali kri, dobimo pomoč. Pomoč je obojestranska,« je še pojasnila predstojnica.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Ne daruj tem k… (nepreverjen)

goljufom in prevarantom. Preveckrat financirani s strani drzave, ministrstva, izdanih racunov, zavarovalnic, donatorjev in nezakonitih podkupnin in provizij.

Haja (nepreverjen)

Upam, da tebi ne bodo dali te krvi, ko jo boš potreboval! Sram te je lahko, da se iz teh plemenitih ljudi norčuješ. Vse se vrača, vse se plača!

realist550 (nepreverjen)

še več krvi bi bilo, če ne bi imeli pogojev kot da si kriminalec ... še preden sem bila polnoletna sem si želela kri oddat, ampak ker imam bolezen ki ni bila moja krivda, sem seveda neprimerna. pa da se razumemo, bolezen se ne prenaša preko krvi.

Legionar (nepreverjen)

Problem je zaupanje v državne institucije ! Vsi kradejo in lažejo brez sramu ,podpirajo jih mafijski odvetniki .....socialna država temelji na prostovoljcih ,ki si odtrgajo od ust medtem ko imajo funkcionarji RK jn KARITASA odlično plačano zaposlitev .

Starejše novice