Mariborska občina dela na številnih majhnih in velikih projektih. Z Nevo Pipan iz Mestne občine Maribor, vodjo projekta Izboljšajmo Maribor, smo se pogovarjali o projektih, ki skrbijo, da Maribor stopa v smeri razvojno naravnanega mesta.

Na Mestno občino Maribor prihajajo pobude občanov preko različnih kanalov, bodisi na maile posameznih služb, mestnih svetnikov ali preko aplikacije Izboljšajmo Maribor.

Kot nam je povedala Neva Pipan iz kabineta župana, vodja projekta Izboljšajmo Maribor, se občani na njih najpogosteje obračajo z vprašanji, ki se dotikajo komunalnih stvari, na primer opozarjajo na polomljeno urbano opremo, drevesa, uničene ceste ali odpadke.

»Vse zgodbe, ki jih naredimo, dobijo svoj začetek v pobudah občanov. Ko začnemo dobivati pobude, ki se nanašajo na isto stvar, takrat to ustvarimo kot projekt,« pojasnjuje Pipanova. Tako so stopili skupaj s podjetjem Snaga in ustvarili kampanjo 'Moji odpadki, moja skrb'. 

S tremi večjimi akcijami so ozaveščali o pravilnem ravnanju z odpadki

V akciji 'Ločujem, se ne zmrdujem' so pozornost usmerili k nepravilnemu ravnanju z odpadki in ozaveščanju občanov ločevanju odpadkov na ekoloških otokih.

»Ker smo opazili, da so ekološki otoki postala smetišča,« je povod za akcijo pojasnila Pipanova. Povabili so šole in vrtce ter mimoidoče, da so se naučili pravilno ločevati odpadke. 

»Otroci smo ugotovili, da znajo veliko več, kot si mi mislimo. Zato se nam je zdelo pomembno, da vplivajo na svoje starše,« je še dodala. Hkrati pa so na vsakem od izbranih otokov v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih namestili tablo, s katero so spremljali količine nesortiranih in neustrezno odloženih odpadkov.

»Naslednja akcija je bila, da smo skušali mestne četrti in krajevne skupnosti angažirati, da pripravijo en ekološki teden. To nam ni najbolje uspelo,« je dejala Pipanova. Načrte jim je prekrižala tudi epidemija. Nekatere mestne četrti in krajevne skupnosti so organizirale razprave z občani, kjer pa med občani ni bilo velikega interesa. 

»Ugotovili smo, da na vse te razprave pridejo ljudje, ki v bistvu ne bi rabili priti, ker so že ekološko ozaveščeni in dobro ravnajo z odpadki. Tistih, ki bi morali biti na taki razpravi, ni bilo,« pojasnjuje Pipanova: »Tudi iz tega smo se nekaj naučili.«

Tretja akcija »Noč ima 'čisto' svojo moč«  je vključevala poostren nadzor na ekoloških otokih v obliki nočnih akcij medobčinskih inšpektorjev in redarjev, kjer so poskušali najti čim več kršiteljev. 

»Za zaključek te kampanje pa smo si želeli narediti mesec aktivnosti prijaznih do okolja,« načrte občine opisuje Pipanova in dodaja: »Želeli smo od 22. marca, ko je svetovni dan voda, do 22. aprila, ko je svetovni dan zemlje, organizirati in povezati vse aktivnosti na temo ekologije in ravnanja z okoljem. Med drugim smo želeli očistiti Stražun in Dravsko promenado. In se je zgodil koronavirus in nam je to preprečil.«

Ker so ti načrti padli v vodo, so se na občini odločili za drugačen pristop. Povabili so občane, da se sprehodijo po naravi, vzamejo zraven vrečko in odpadke odložijo na določena mesta. Prav tako so se pridružili vseslovenski akciji čiščenja okolja. 

»To niso akcije, s katerimi bi mi rešili Maribor odpadkov. Ampak se nam zdi pomembno, da takšne akcije so, da se ljudje počasi zavedajo, da smo mi sami tisti, ki ustvarjajo odpadke. In če želimo, da se odstranijo, bomo zato morali vsi poskrbeti,« je dodala Pipanova.

Pozabili niso niti na labode

Tudi letos so si na nabrežju Drave zaljubljeni labodji pari ustvarili gnezda v neposredni bližini ceste in človeških domovanj. Ena labodja družina si je ustvarila gnezdo točno ob pločniku. Na občini so se angažirali in zagradili dve parkirni mesti. »Potem je padla ideja, da bi bilo dobro, da opozarjamo tudi voznike. In smo rekli, dajmo postaviti tudi znake.« 

Pipanova poudarja, da so to drobne zgodbe, ki jih mesto začuti in potrebuje: »Res je, da so pred nami ogromni projekti, ampak mislim, da te drobne zgodbe dajejo tisto čutnost mestu, tisto, zaradi česar rečemo, da je Maribor naš.«

Igrala, ki spodbujajo otroško radovednost in znanje

Maribor je v zadnjem letu dobil sedem prav posebnih igral, ki ozaveščajo o trajnostni rabi energije. »Gre za igrala, ki imajo tudi neko izobraževalno noto, ker se otroci naučijo, kako kinetično energijo, se pravi energijo, ki jo sami proizvajajo, spremenijo v neko drugo energijo. Bolj ko se otroci zibajo na igralih, bolj sveti žarnica,« pojasnjuje Pipanova. 

V času čarobnega decembra so prva igrala postavili pri gradu na Trgu svobode. Pipanova dodaja, da so s tem rešili dve zgodbi: »Divje parkirišče, ki je bilo tam in ni bilo temu namenjeno. Hkrati pa smo dali nova igrala, ki so drugačna in zanimiva.«

Skrb za grafitarsko kulturo v mestu 

V zadnjem času je grafit Janeza Janše z iztegnjeno roko sprožil veliko zanimanja in polemik. Mestna občina Maribor je takrat napovedala izbris grafitov s sovražno vsebino, vendar kot pojasnjuje Pipanova, je bila skrb za grafitarsko kulturo v mestu tema, s katero so se na občini ukvarjali že dolgo pred tem: »Opazili smo, da so pročelja zelo počečkana. In tudi ko pridejo k nam tujci, ugotovijo, da imamo zelo popisano mesto.« 

Lani je na občini dozorela ideja, da je treba do grafitov drugače pristopiti. »Že februarja se je neformalno ustvarila ena skupina in smo se začeli pogovarjati o tem, da poiščemo prostore v mestu, ki bi bili primerni za grafitanje. Želeli smo si več umetniških grafitov.« 

Neva Pipan pojasnjuje, da ne želijo le prepričevati vandalskih grafitov, ampak tudi spodbujati, da se grafitarska kultura ponovno vzpostavi: »Pred desetimi leti je bila zelo močna v mestu, zdaj pa je počasi izginja.«

»Naš cilj je predvsem pripraviti strategijo pristopa mesta k razvoju kulture grafitiranja. K spodbujanju tega, da na eni strani olepšamo mesto, na drugi strani pa dobimo to sporočilnost mesta. Ker vemo, da mesto brez grafitov je v bistvu mrtvo mesto. S tem ljudje sporočajo svoja stališča, mnenja, počutje v mestu,« pravi.

Pipanova dodaja, da bo občina še naprej odstranjevala grafite z nacistično vsebino, homofobne grafite, take, ki pozivajo k nasilju: »Vse te grafite bomo z mirno vestjo pobrisali.« Za odločanje o tem, kateri grafiti so primerni in kateri ne, se bodo v primeru dileme obrnili na strokovnjake. »Če pa je to na objektu, ki je kulturni spomenik, bomo pa to zbrisali v vsakem primeru,« še dodaja.

Komisija, ki so jo ustvarili, zelo aktivno dela in pripravlja smernice, na kak način se lotiti tega dolgoročno. Pipanova razkriva, da bodo v kratkem eno lokacijo v Mariboru namenili za ustvarjanje muralov. Hkrati želijo spodbuditi mlade in narediti poligon, kjer se bodo učili grafitarstva. 

Prav tako želijo organizirati festival grafitov: »Mi vemo, da ima mesto z grafiti tudi velik turistični potencial. Ne želimo čečkanja, vandalizma in bomo apelirali tudi na lastnike stavb, da jih bo to dovolj zmotili, da bodo sami odstranili.« 

»To so drobne zgodbe, ki dajejo mestu nek pečat in dodano vrednost,« zaključuje Pipanova.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Hojs_ (nepreverjen)

Bravo Neva Pipan in ekipa - za radi takih je naš Maribor lepše in boljše mesto!

Off (nepreverjen)

Ali si imel v mislih Marburg ? Pridi v Novo vas ,Borovo vas ,Tezno ,Pobrežje ,Radvanje .....skupaj s tvojo Nevo !

In reply to by Hojs_ (nepreverjen)

Starejše novice