Vse več slovenskih otrok na svoji razvojni poti potrebuje pomoč logopeda, a starši velikokrat ne vedo, kdaj je pravi čas za obisk strokovnjaka.

Logopedi in surdopedagogi nudijo logopedsko-defektološko obravnavo otrok in mladostnikov. Pomagajo jim na področju razvoja govora, jezika, komunikacije, branja in pisanja.

Pogovarjali smo se z logopedinjo in surdopedagoginjo Katarino Tomić, ki je zaposlena na zdravstveni enoti Centra za sluh in govor Maribor, deluje pa tudi v okviru svoje privatne ambulante Logo svet.

Za Mariborinfo je razkrila, kateri so znaki, ki lahko pokažejo potrebo po pomoči logopeda, kdaj na posvet k logopedu, kaj lahko naredijo starši za čim boljši jezikovni razvoj otroka in kakšne so čakalne dobe in cene obravnave pri logopedu.

Logopedinja Katarina Tomić

Težave pri razvoju otroškega govora so lahko vidne že pred tretjim letom

Logopedinja Katarina Tomić pove, da je »področje komunikacije, govora in jezika zelo široko in je o znakih, ob katerih bi bila potrebna logopedska obravnava pri posameznih starostih otroka, možno govoriti bolj na splošno.«

V slovenskem zdravstvenem sistemu so namreč uvedli sistematski pregled pri treh in petih letih. Ampak logoped nastopi šele pri petih letih. Tomićeva poudarja, da je to nekaj, »kar bi si mi želeli spremeniti, saj so že pri treh letih vidne določene težave, ki se jih samo s psihološkim pregledom, ki se takrat opravi, ne odkrije. Vedno več je staršev, ki so osveščeni in sami poiščejo pomoč pri logopedu že pred tretjim letom.«

Težave pri razvoju govora so lahko vidne že zelo zgodaj.

Kdaj na posvet k logopedu? »Mi vedno rečemo, da naj pridejo, če jih zaskrbi«

Idealno bi torej bilo, da bi otroka že pri treh letih pregledal logoped, zato Tomićeva staršem svetuje:

»Sami poznajo svojega otroka, malo ga lahko tudi primerjajo z vrstniki. Nekega natančnega recepta, kdaj k logopedu, ni. Mi vedno rečemo, da naj pridejo, če jih zaskrbi.«

Dodaja še, da je »za posameznega otroka brez pregleda težko reči, če je obravnava sploh potrebna. Pregled in nasvet logopeda sta lahko le potrditev, da vse skupaj poteka v pravi smeri. Staršem tak pregled ogromno pomeni, takrat dobijo dodatne nasvete in ideje za vzpodbudo. Lahko pa se izkaže, da je potrebna obravnava in kadar se to odkrije dovolj zgodaj, je terapija najbolj učinkovita, rezultat pa najboljši.«

Kateri so znaki, ki lahko pokažejo potrebo po pomoči logopeda?

Obstajajo tudi otroška stanja in obnašanja, na katera naj bodo starši pozorni, saj lahko pokažejo potrebo po strokovni pomoči:

»Pri zelo malih otrocih, okrog prvega leta starosti je pričakovati prvo besedo. Ko jih imajo nabranih nekaj deset, jih praviloma začnejo povezovati v kratke stavke. Ker pa je v tem obdobju še precej razlik znotraj še normativnega razvoja, je bolj pomembno da smo pozorni na otrokovo razumevanje in igro, ki mora biti osmišljena. Če se nam zdi, da otrok ne razume enostavnih navodil ali se ne odziva na svoje ime, če ga drugi ljudje ne zanimajo ali se igra na netipičen način, da v igri ne upošteva izmenjave, je priporočljiv obisk logopeda.«

»Z artikulacijo se praviloma ukvarjamo po petem letu starosti, takrat otroka napotijo tudi po sistematskem pregledu. Kadar nepravilno izgovarja več glasov in ga zato težje razumejo, pa je tudi na tem področju priporočljivo že prej začeti s terapijo,« še poudarja Tomićeva.

Kaj lahko naredijo starši sami? »Veliko. Pravzaprav je na koncu vse na njih, mi jih v terapiji le vodimo in usmerjamo.«

In tudi med samo obravnavo so prav starši tisti, ki lahko naredijo največ, še poudarja logopedinja:

»Starši lahko sami naredijo veliko. Pravzaprav je na koncu vse skupaj na starših. Oni morajo upoštevati naše nasvete in z otrokom vaditi oziroma naučeno uporabljati v vsakodnevnih situacijah. Od staršev pričakujemo, da bodo vse to delali z otrokom doma. Le tako je možno pričakovati napredek.«

Logopedi od staršev pričakujejo, da bodo delali z otrokom tudi doma.

Starši, z otroki se je treba pogovarjati!

Katarina Tomić še pojasnjuje, kaj naj starši delajo s svojimi otroki, da bo njihov jezikovni razvoj čim boljši:

»Nekaj najbolj osnovnega, kar starši lahko delajo z otroki, je to, da se z njimi pogovarjajo in jih vključujejo v komunikacijo ter spodbujajo poslušanje. Otroci namreč razumejo veliko več, kot si mislimo in jezika se učijo iz vsakdanjih situacij. Pri tem je pa pomembno upoštevati, da svoj jezik prilagodimo njim in ga poenostavimo do te mere, do katere menimo, da bi otrok lahko razumel. Prilagodimo tudi branje zgodb, izberemo take, ki so otroku zanimive in jih v branje vključujemo.«

»Pomembno je tudi to, da se otroku čim prej vzameta duda in flaška, če je le mogoče naj otrok hrano žveči. Ob dudi, flaški in pasirani hrani se namreč razvijajo nepravilni govorni vzorci,« še dodaja.

Logopedske obravnave potekajo kljub koronavirusu

Kljub covidu-19 logopedske obravnave potekajo nemoteno, pojasnjuje Tomićeva: »V času koronavirusa se poslužujemo različnih pripomočkov, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnost širjenja okužbe. Logoped pa je specifičen poklic, pri katerem je masko skoraj nemogoče nositi, saj je dosti odvisno od ogledovanja ust. Mi se poslužujemo vizirjev in pleksi stekla, ki je postavljeno med logopeda in otroka.«

Zaradi koronavirusa pa pričakujejo, da bo po logopedih še večje povpraševanje. »Ne vemo še, kaj se bo zgodilo z otroki, ki imajo logopeda v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu ali šoli,« še razmišlja logopedinja.

Pričakujejo, da bo zaradi koronavirusa še večje povpraševanje po logopedih.

Dolge čakalne dobe

Katarina Tomić je še pojasnila, da so čakalne dobe na logopedsko obravnavo dolge: »Šest do osem mesec traja, da pacient sploh pride na vrsto za prvi pregled, pa še potem dva meseca, da pride v redno obravnavo. In tudi ko so enkrat v obravnavi, tega ni toliko, kot bi si marsikdo želel. Seveda je razlika tudi pri starših. Eni si želijo več podpore in nasvetov, drugi pa so zadovoljni s tem, kar dobijo.«

Vsi trije slovenski zavodi za obravnavo govorno-jezikovnih motenj in motenj sluha v Mariboru, Portorožu in Ljubljani opažajo, da je logopedov premalo. Zato Tomičeva od meseca maja dela še v okviru svoje privatne ambulante Logo svet, ki jo vodi skupaj s kolegico logopedinjo Renato Keček: »Vodstvo Centra za sluh in govor nam je ob tem prisluhnilo in nama je s kolegico omogočilo, da zdaj delava še privat popoldan. Zaenkrat vsaka dela enkrat na teden in to zadostuje trenutnim potrebam.«

Logopedinji sta se za privat ambulanto odločili, saj je »po dodatnih logopedskih storitvah vedno več povpraševanja, ljudje so za to pripravljeni tudi plačati. Midve imava postavljen okvirni cenik, ampak se vse cene gibljejo približno en evro na minuto. Za prvi pregled je to drugače; stane namreč 50 evrov, pripravljene pa imava tudi posebne pakete, v katerih lahko privarčujejo skoraj celo obravnavo,« pojasni.

Katarina Tomić je ob začetku šolskega leta poudarila, da pri pregledu otrok pri petih letih logopedi naredijo celosten pregled, pri katerem ugotovijo, koliko so razvite določene veščine, ki so pomembne v šoli za opismenjevanje.

Če pa imajo starši še kakšne dileme ali vprašanja pa naj se prav tako obrnejo na logopeda, ki bo lahko svetoval, kaj naj vadijo ali kje lahko pričakujejo težave.

»Obdobje pred šolo je namreč kritičen čas, ko je priporočljivo obiskati pomoč logopeda, kadar opazimo odstopanja na področju govora in jezika. Napake v govoru je namreč potrebno odpraviti čim prej, da se vzorci ne avtomatizirajo,« še poudarja Katarina Tomič.

Ni čudno, da otroci tako radi hodijo k logopedinji.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
dd (nepreverjen)

ČEZ PAR LET BO VSAK DRUGI FROC MENTALNO MOTEN ZARADI NOŠENJA MASK IN NE-DRUŽENJA Z VRSTNIKI, AMPAK GLAVNO DA PREPREČIMO DA 50 PALIATIVNIH STARČKOV NE UMRE ZA COVIDOM

Starejše novice