Ugotovitev dijakov ljutomerske gimnazije, da je v ribah, ki plavajo v Muri, tudi mikroplastika, tamkajšnjih ribičev ni preveč presenetila. Raziskava potrjuje, da je po oceanih ta okoljska težava že dosegla tudi naše reke in jezera.

Dijaka tretjega letnika Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, sta v svoji raziskovalni nalogi analizirala kar 50 rib s petih različnih krajev ob Muri in odkrila skrb vzbujajoče količine mikroplastike.

»239 delcev sva našla, od tega 230 vlaken in devet fragmentov. To je ogromna količina mikroplastike, posebej zato, ker te ribe niso zelo velike, le nekaj stogramske,« pravi Domen.

Mentorica presenečena, da je v živih organizmih toliko mikrodelcev

Gre za prvo takšno meritev mikroplastike v sladkovodnih ribah pri nas in izsledki so presenetili tudi profesorico biologije na ljutomerski gimnaziji Marijo Meznarič, ki je oba dijaka usmerjala pri raziskavi.

»Sem bila tudi sama presenečena, nisem pričakovala, da je tudi že na našem območju toliko mikrodelcev v živih organizmih,« pravi Meznaričeva.

Marija Meznarič, profesorica biologije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.

Ribiči slutili, da je v tukajšnjih ribah mikroplastika

Ribiči ob Muri so v preteklosti opozarjali predvsem na težave onesnaženosti zaradi intenzivnega kmetijstva, a jih tudi potrditev, da je mikroplastika prisotna tudi v murskih ribah, ni presenetila.

»Sigurno, da je tudi mikroplastika prisotna, ogromno je teh stvari še odvrženo ob obalah, posebej ob reki Muri, ki je dejansko ne moremo čistiti,« pravi predsednik Ribiške družine Ljutomer Bogdan Vrbnjak.

Plastika tudi v večjih ribah, saj je rdečeoka hrana sčukam, smučem in somom

Ribiči so dijakoma pomagali tako, da so zagotovili vzorce rib rdečeok za raziskavo.

»Po ulovu sva ribe takoj stehtala, izmerila njihovo dolžino, potem sva jim odstranila drobovje in to drobovje dala v desetodstotno razstopino kalijevega hidroksida in inkubirala tri dni,« razlaga Tamara Kolerič.

Na Inštitutu Republike Slovenije za vode sta nato pod mikroskopom naletela tudi na skojar millimeter velike fragmente plastike. Čeprav sta raziskovala le rdečeoke, sta mlada raziskovalca prepričana, da je mikroplastika prisotna tudi v drugih vrstah rib.

»Rdečeoko mi štejemo kot ribji drobiž in ribji drobiž je tudi hrana raznim roparjem, kot so ščuka, smuč, som, tako da bi lahko bilo to povezano,« pravi predsednik ljutomerske ribiške družine.

Dijaka že pripravljata znanstveni članek

Meritve mikroplastike v sladkovodnih ribah so redke tudi drugod po Evropi, zato bo iz prve tovrstne raziskave v Sloveniji nastal tudi znanstveni članek.

»Presenetilo naju je to, da v Sloveniji ni bilo narejene še nobene raziskave glede mikroplastike in sladkovodnih rib. Zato smo se z najino mentorico odločili, da bomo na Inštitutu za vode Republike Slovenije naredili še znanstveni članek, torej mednarodni članek, ki bo objavljen v znanstvenih revijah,« pravi Tamara Kolerič.

Pogled na krožnik z ribami nikoli več ne bo isti

Oba bodoča maturanta priznavata, da na ribe na krožniku, tudi murske, odslej gledata drugače. »Pojeva jih že, ampak vseeno se malo bolj zamisliva. Ta količina mikroplastike te odvrne od teh rib,« je dejal Domen Bogdan.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pohorskisvizec

A mislite, da ribah, ki jih kupujemo v ribarnicah ni te mikroplastike...Baje je bolje kupiti male ribe(iz vode), da se razumemo!

Heh (nepreverjen)

Jaz raje lovim ribice po gostilnah. One tudi dobijo plastiko vase, če sem uspešen.
Ampak je žal tudi tista mikroplastika ;_;

In reply to by pohorskisvizec

Kaj pa kemijski (nepreverjen)

odpadki in izlivi bolnic, tovarn, farmaobratov in fekalije bencinskih, gostiln in hotelov ... bolj nevarno.

In reply to by pohorskisvizec

Starejše novice