Odziv Arsenoviča po incidentu s skuteristom: »Moja odgovornost in dolžnost je skrb za občane« 

Ce bi bilo več tako hrabrih občanov bi tudi marsikatero invalidnost preprečili !

ali jaz kot navaden občan lahko storim isto

Ta Mariborčanom diktira življenje v Radencih pa Leljak

Podpiram in prav je tako velikokrat so zelo nevarni

Podpiram župana. Red je red, vsi tisti, ki ste proti temu, pa niste in izgleda nikoli ne boste mentalno zreli. Glede na situacijo, ki jo spremljamo v Sloveniji zadnje čase, vas je takih čedalje več. Samo neke kvazi pravice, negodovanje in upiranje. Mamini sineki in sužnji zablojene generacije odvisne od trendov družbenega omrežja ste, nič drugega.

To je kaznivo dejanje, dragi županček. Čas je, da te spokajo v zapor!

skuteristi ogrožajo občane, sredi mesta nimajo kaj za iskat. Pravilna poteza! Vsak lahko že dela kar mu paše, kam pa smo prišli, kaj smo mi slučajno v Kongu doma??? Halo raja zbudite se iz večnega spanja!

kot občan mesta mb ti nekaj povem ti saška goni se v tri pm

Župan predlagam ,da se s kolesom vsaj enkrat tedensko odpeljete v posamezno mestno četrt in preverite kako je drugod glede varnosti in kršitev prometne zakonodaje .

na nas prebivalcih maribora je zdaj prvenstvena naloga da poskrbimo da se ta Arsenovic nemudoma odstavi iz delovnega mesta za zupana.!!!vabimo vse ki podpirate odstop Arsenovica da se zberemu in mu pokazemo -da ga v Mariboru nocemo!!!!

S polno ritjo je vredi s....t
Drugače 'pa je to najslabši župam,ki misli da lahko dela vse ,vsemogočen,ha,ha.

ce bi meni poskusal vzeti kljuce prisezem da bi mu polomil njegovo srsbki svinjski fris!!!!

Torej ga ni ugriznil ?

Tote pozitivne komentarje so napisali Arsenovičevi kolegi.

Zablojen župan ,ki ne ve več kako bi privlačil pozornost.

To je pač jugovička kultura, s tem ko ste izvolili takšnega župana ste povedali vse tudi o sebi . A ni ta človek že nekomu uhelj odgriznil ? Kaj okolico svojega hotela mu je občina že uredila ?

Odziv Arsenoviča po incidentu s skuteristom: »Moja odgovornost in dolžnost je skrb za občane« ...on zares misli da je šerif, ni čudno če mu je Janković vzor, čeprav je Janković malo manj pistoljero kot ta ;) .

to je kaznivo dejanje -srbin arsenovic-cas je da te spokajo v zapor kamor apadas!!!

Tisti, katere moti Arsenovićevo poreklo, raje poglejte in komentirajte skuteriste.

vsa podpora odstopu Arsenovica!!!!srb naj cimprej odstopi!!!!Arsenovic je najbolj nepriljubljen in nezazeljen zupan v vsej zgodovini mesta maribor-cimprej mu odvzeti mandat preden naredi se vec skode!!!!!

MB župan, ki se ne obnaša – možgnska deviacija amigdale

Na fotki je portret neke opičje barabe, pravzaprav kriminalni obraz, je rekel neki mulček. Neverjetna fotka, ki je uspešna psihološko.
Kadar so meni nagajali njstniki, sem jih spravil v smeh.

Včasu stašne balkanske vojne – Vukovar, Srebrenica, Sarajevo - sta prišla na dvorišče dva Bosančka in nihče od »naših« se ni hotel igrati z njima, kar sem opaoval z balkona. Šel sem na dvorišče, zbral vse otroke, seveda tudi oba begunska mulčka – in otrokom – šolarjem sem povedal pravljico, radi so poslušali. Potlej pa sem osančkoma rekel, kje je njuna mama, kje atek... Povedala sta, da je mama v službi, ata ekje na fronti in da je z mamo prišla tudi babica – in sta zapela prelepo pesmico – o uri, ki določa čas vstajanja, dela in spanca. Naši otroci so seveda zazijali od začudenja, ko so slišali prelepo pesmico o babici. Oba Bosančka so sprejeli medse. – Bil sem zadovoljen saj vem, da – otroci imajo sodnika za plotom!
Se je dogajalo, da so njstniki včasih izzvali, a sm se odzval s – humorjem, in našel sem v najstnikih fante, tudi tiste delikventne, ki so hoteli zaživeti – duhovno! Vedel sem, da nekatere tepejo pijani očetje, drugi da so prepuščeni samim sebi in drugo.

*
Zgodilo se je, da v 5.razredu učenec »ni znal« brati... in ker sem pesnik in pisatelj, sem ga povabil k sebi, mu dal v roke Martina Krpana z Vrha pri Sv. Trojici, posadil sem si fanta na kolena, ko je začel jecljati in je bil ves blokiran. Zdaj sem mu rekel: »David, ko bereš, če hočeš, udarjaj s pestjo po mizi in se izživljaj čustveno, naj ti nič ne bo nerodno, saj boš kmalu dobro bral!« Fant me je sprva čudno pogledal, potem pa je začel s pestjo udarjati po mizi, in medtem ko je bral, je jokal! Pa tak junak! Ja, jokal je, naslednji ves teden sva nadaljevala – po tednu dni je bral, ne da bi tolkel s pestjo po mizi. In naučil sem ga, da jetudi razumel, kar bere...
Fantov ata je rekel, češ, lejsi ga, pet let so mu sina učili v šoli brati in pisati, pa niso uspeli – jaz pa... v tednu dni! Sem očeta skritiziral, da pač obstaja v šoli razred, vedel pa sem, kako sta se fantova oče in mama obnašala na proslavah, nekam shinavčeno sta sedla zadaj...
Danes je David kemijski tehnik, verjetno bo inženir...

*

Drugi bralni primer. Naj bo fantu iz 6.ali 7.razreda ime Igor... – bil je pravi barabica! Vedel sem, da ga občasno namlati ata s pasom, češ da si zasluži, na kar p je bil že po svoje »navajen«...
Tudi Igor mi je najprej sedel na kolena in sem ga sprostil, kar ni bilo potrebno, ker je bl – lažno deško samozavesten... Tako je sédel k mizi in je moral brati. Sem videl, da me zafrkva in da bo bral, le da se bo potrudil, torej moji živci.
Ko bi Igor moral brati, jezačel pogledovati skozi okno ali v steno in se je na stolu gugal in drugo, seveda s knjigo v roki. Nenadoma sem mu, ko ni pričakoval, dal enea sladkega, sem ga pocukal za lase pri ušesih, da se je zdrznil, nato pa sem mu odločno rekel: »igor, delaj! Beri! Branje, boš videl, je veselo delo. Razumeš?«
Igor je pokimal in – sicer s tećavo – počasi bral besedilo.
Ko je prebal nekj odstavkov, sem ga vprašal, naj mi pove, kaj da je bral – in je bisro povedal vsebino prebranega.
Ćz nekaj dni sem se oglasil pri Iorjevih starših in sem »staremu« rekel, da naj Igorja več nikar ne tepe, ker zna odlično brati – fanta sem pohvalil. Igorjev oče mi je rekel, da je sicer silno ponosen na svojega sina, čeprav je kdaj kako ušpičil... Igorjeva mama mi je skuhala čaj, kar sem popil stojé.
In Igor mi je zaupal, da ima dekle... in je njen junak... in sem vedel, kako je z njegovim deško zaljubljenim srcem, da bo »branil« svoje dekle, saj je bil nerodno zaljubljen. Nič nisem modroval ali moraliziral, ampak sem Igorju rekel, da sem jaz, sicer sedemletnik, imel tudi prvo ljubeen, avstrijsko sosedo Anne-Marie, ki je morala z mamo kot »Nemka« oditi, ker ji je ata umrl na ruski ali vzhodni fronti.
Pozneje je Igor postal uspešen poslovnež, kmalu je vozil avto...

*

Arsenović je navaden butl. Se gre redarja vunbacitlja, z otroki paočitno ne zna. In takle mariborski župan – bodo štajerski Mariborčani dovoljevali, da jo zbriše, ko gredo davljenemu otroku na pomoč. Kaj pa, če bi Arsenović mlcem povedal, da je teniški trener in bi jih vprašal – al kdo ve, kako se igra tenis? In bi vzel sam teniško žogico in bi pokazal, kako igra tenis – z loparjem, čeprav seveda brez loparja... bi se fantje seveda hvaličili, da jih je župan – učil igrati tenis! In ko bi g videli, big tudi »delikventi« z veseljem pozdravljali.

**

No, pa še anekdotica, ki je meni posebej čustveno vzgojno ljuba. Zgodilo se je v Torinu.
Duhovnik don Bosko je stal ob oknu in gledal na cesto... Mimo so šli torinski pravi barabini negodniki, don Bsko jih je opazoval.
Delikventi so šli mimo Marijine kapele – in samodejno iz spoštovanja do Matere Božje so sneli čepice. Don Bosko, ki jih je videl, barabe, kako spoštujejo sveto Marijo, je bil seveda ganjen in je sklenil, da bo pomagal, kajti kdor spoštuje Jeusovo Mamo, mora biti po srcu dober, a ga je treba – prevzgojiti! Tako se je začelo – danes so salezijanci/ SDB katoliška redovna družba, ki jo je leta 1859 v Torinu, ustanovil sv. Janez Bosko za pomoč zapuščeni mladini; papež Pij IX. je SDB leta 1874 potrdil kot kongregacijo duhovnikov in redovnikov s preprostimi zaobljubami.
Sicer je bil sv.don Bosko – čarodej in zelo spreten... telovadno.

*

Kaj šele Tom Sawyer ameriškega duhovito veselega pisatelja Marka Twaina?

- Tom Sawyer (Mark Twain) s teto Polly in polbratom Sidom živi v majhnem kraju St. Petersburg ob obrežju Misisipija. Navihani fant ljubi pustolovščine, prav tako pa tudi njegov prijatelj Huck Finn, osiroteli deček, s katerim preživlja svoj prosti čas. Tomove misli od potepanja občasno odvrne le eno dekle, Becky Thatcher. Svojo naklonjenost ji dokaže tudi tako, da namesto nje prevzame krivdo za strgano učiteljevo knjigo.
Neke noči se oba fanta znajdeta na mestnem pokopališču, kjer sta priči umoru – Indijanec Joe, dolgoletni zloglasni nepridiprav, kruto ubije zdravnika, krivdo pa naprti naivnemu in vselej pijanemu pogrebniku. Nedolžne igre, kot je piratska pustolovščina, zaradi katere se Tom s prijateljema pojavi celo na lastnem pogrebu, se spremenijo v nekaj resnejšega. Toma tlačijo more in vest mu ne da miru, da ne bi razkril resnice. Toda kako naj to stori, ne da bi morilec našel in ubil njega in Hucka?
Zgodba romana Prigode Toma Sawyerja, ki je izšel leta 1876, se dogaja ob reki Misisipi nekje v petdesetih letih devetnajstega stoletja, po mehiški vojni in pred ameriško državljansko vojno – se pravi v času, preden je predsednik Abraham Lincoln z razglasom osvobodil ameriške sužnje.
Knjiga je obogatena z opisom oseb, značilnostmi dobe, navajamo vire, ki bodo v pomoč pri branju, ter podajamo vprašanja v razmislek in predloge za razpravljanje o prebranem.«
Dobro bi bilo, da si Arsenijević prebere Toma Sawyerja pisatelja Marka Twaina!
.