Razkriti nečedni posli znanega mariborskega poslovneža, ki je z drugimi denar skrival po davčnih oazah

Več kot 600 novinarjev iz 150 medijev, tudi iz Slovenije, je v okviru projekta Pandorini dokumenti, ki obsega analizo 11,9 milijona datotek, začelo razkrivati finančne skrivnosti številnih, tudi svetovnih voditeljev, denimo češkega premierja Andreja Babiša.

Prav tako so v največji mednarodni novinarski preiskavi doslej odkrili skrivne posle Slovencev.

Dokumenti razkrivajo lastnike podjetij, med katerimi so tudi slovenski športniki, podjetniki, osumljenci za gospodarsko-finančni kriminal in ubežniki pred slovenskimi sodišči.

Nekatera podjetja so bila vpletena v prevare potrošnikov, izmikanje premoženja pred upniki in domnevno pranje denarja.

V projektu je sodeloval tudi slovenski portal Oštro, ki je že razkril novo zgodbo, ki tokrat vključuje skupino štajerskih podjetnikov, ki so prek podjetij iz davčnih oaz pred upniki umikali svoje premoženje. Glavni akter v zgodbi je Miran Hrženjak, tedanji direktor mariborskega podjetja Keter Organica.

Propad bioplinarniškega imperija

Keter Organica se je ukvarjal z načrtovanjem in gradnjo bioplinskih elektrarn, večinoma za vlagatelje iz vzhodne Slovenije. A se je izjemna zgodba skupine Keter kmalu porušila, saj so njeno rast večinoma poganjala bančna posojila. Ta pa so se izkazala za previsoka, da bi jih vlagatelji lahko odplačevali.

V sklepni fazi so banke na državo oziroma družbo za upravljanje terjatev bank prenesle 43,4 milijona evrov slabih terjatev do prezadolženih vlagateljev v Keterjeve bioplinarne, poroča Oštro. Tako je morala večina kmalu ključe svojih bioplinarn predati stečajnim upraviteljem, med njimi tudi ljutomerski samostojni podjetnik Domen Jurša. 

Keter je Jurši leta 2011 zgradil bioplinarno v Središču ob Dravi, tri leta kasneje pa je družba za upravljanje terjatev bank predlagala njegov stečaj. 

Skrivanje denarja pred upniki

»Finta je, da so me stisnili v kot,« je takrat pojasnjeval Jurša, a ni bilo znano, koga natančno je imel v mislih. Preiskovanje Oštrega pa je pokazalo, da je Jurša bioplinarno oddal v najem podjetju Pulverem, ki je del mreže podjetij, ki so v letih 2013 in 2016 pred upniki postopno umikala premoženje bioplinarn, ki so jih zgradila Keterjeva podjetja.

V tem času se je pojavilo tudi podjetje Solvus, ki je bilo takrat v lasti Milana Strnada, podjetnika iz Rač, ki je kar od štirih Keterjevih družb odkupilo terjatve in si posledično prilastilo za 413 tisoč evrov bioplinarišne opreme. Pri tem je bil vpleten tudi Roman Hübl, mariborski finančni svetovalec, ki je pri tem odkupilo preostanek terjatev Strnadovega podjetja, odkupilo je tudi 395 tisoč evrov vreden generator. 

»Pandorini dokumenti razkrivajo, da sta Strnad in Hübl poslovala prek istega podjetja z Britanskih Deviških otokov – RH International. Med letoma 2013 in 2016 so se njegovi dejanski lastniki dvakrat zamenjali, nazadnje pa je podjetje pristalo pri Strnadu. Oštrovo preiskovanje je pokazalo, da je bil RH International vpleten v stečaje vsaj treh bioplinarn,« piše Oštro.

Posli še vedno zaposlujejo organe pregona

Hübl je kmalu, in sicer leta 2014, prevzel še vodenje Strnadovega podjetja Solvus, a je že kmalu predlagalo svojo prisilno poravnavo. V omenjeno podjetje se je iz Keterja OrgaNice, njegove hčerinske družbe, steklo najmanj 2,2 milijona. 

»Keter Organica jih je vložil kot dokapitalizacijske vložke, v Solvus pa so prispeli kot posojilo, ki nikoli ni bilo vrnjeno,« piše Oštro. Pri tem je Keter Organica ostal brez povračila vložkov, tri leta pozneje pa je šel v stečaj. Stečajni upravitelj je upnikom sicer prinzal 12,9 milijona evrov terjatev, a jim ni mogel povrniti niti centa.

Podobno je poniknilo tudi krovno podjetje skupine, Keter Invest, kjer je stečajni upravitelj priznal kar za 73 milijonov evrov terjatev, kjer pa podjetje kljub takšnim dolgovom ni imelo nobenega premoženja. 

»Desetletje po vzponu skupine Keter njeni posojilni posli še vedno zaposlujejo organe pregona. Na specializiranem državnem tožilstvu so denimo Oštru pojasnili, da zaradi suma ponareditve ali uničenja poslovnih listin, goljufije in preslepitve pri pridobivanju posojil vodijo preiskavo zoper tri osebe, povezane z družbo Keter Invest,« razkriva Oštro.

Prav tako je proti dvema osebama, ki sta povezani s Keterjem Investom, vložena zahteva za preiskavo zaradi suma pranja denarja.

Strand trdi, da so vsa njegova podjetja poslovala zakonito

Oštro poroča, da je Strnad v Belizeju maja 2017 ustanovil podjetje Pro International. Podjetje je kmalu zatem prevzel Roman Stropnik, ki ga je takrat v Sloveniji zaradi neplačevanja DDV preiskovala davčna uprava. 

Milan Strnad sicer ni odgovoril na vprašanja Oštra o poslovanju Solvusa, RH Internationala in Pro Internationala, poudaril je le, da so vsa njegova podjetja poslovala korektno in zakonito.

»Na drugi strani je Hübl še vedno direktor hrvaškega podjetja Mutui, do konca leta 2019 pa je vodil tudi istoimensko slovensko podjetje, ki je od novembra lani v stečaju, pri čemer je s terjatvijo 55 tisoč evrov največja upnica država. Vsaj del premoženja se je najverjetneje 'izgubil' na britanskih Deviških otokih, saj je RH International podjetju Mutui ostal dolžan 126 tisoč evrov,« piše Oštro. 

Hübl se na navedbe ne odziva

Hübl je leta 2019 v dveh poslih pred upniki umaknil še 150 tisoč evrov premoženja. Med drugim je prodal zemljišče v bližini Ptuja, kupnino pa nakazal hrvaškemu podjetju Mutui, kjer je bil prav tako direktor. Povrhu je nekdanjemu poslovnemu partnerju prodal terjatev do hrvaškega Mutuia, ki je lastnik hiše v predmestju Maribora, kjer živi Hübl. 

Oštro je za odziv povprašal Hübla, ki pa se na vprašanja, ki so mu jih poslali, ni odzval. 

Kot zadnji pa je samostojni podjetnik Domen Jurša končal v osebnem stečaju. »Ker je za svoje dolgove jamčil z vsem svojim premoženjem, je moral do letošnjega februarja v stečajno maso vplačevati delež osebnih prihodkov nad zakonsko določenim minimumom. Stečajni upravitelj je prodal tudi njegovo stanovanje v Ljutomeru,« zaključuje Oštro.