Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so objavili izsledke 16. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje.

Raziskava SI-PANDA daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji koronavirusa v Sloveniji.

Kako poteka raziskava SI-PANDA?

Raziskava temelji na vzorcu oseb, ki so stare med 18 in 74 let in so člani spletnega panela. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zapišejo, da raziskava poteka že od 4. decembra 2020 v devetnajstih ponovitvah.

»Prvi del raziskave, do vključno 12. vala raziskave, se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec,« zapišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Podlaga za raziskavo je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije, ki je prilagojen razmeram v Sloveniji.

»V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika,« pojasnijo na uradni spletni strani Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Izsledki 16. vala raziskave

16. val spletne raziskave je potekal med 21. in 23. septembrom 2021. Vzorec je obsegal 1026 odraslih oseb.

Dotaknili so se trenutno veljavnih ukrepov, analizirali podpiranje morebitnih ukrepov ter vprašali za mnenje o pravilu PCT in cepljenju. 

Trenutno veljavni ukrepi

Na NIJZ izpostavijo zaskrbljujoč podatek o upadu deleža anketirancev, ki menijo, da prebivalci Slovenije upoštevajo ukrepe, povezane z obvladovanjem covida-19. V 16. valu raziskave je delež tako ponovno upadel, in sicer za 5,4 odstotne točke.

V primerjavi s 13. valom raziskave pa je padec za kar 20,2 odstotnih točk

Podpiranje morebitnih ukrepov

»Med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko stopili v veljavo v primeru slabšanja epidemiološke situacije, bi anketiranci v največjem deležu (45,6 %) podprli uvedbo nadzora nad izvajanjem karantene na domu, skoraj četrtina pa bi jih podprla tudi omejitev zbiranja ljudi na do 25 oseb ob upoštevanju navodila NIJZ«, še zapišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Pogoj PCT še vedno slabo sprejet

Več kot 40 odstotkov anketirancev v raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje je mnenja, da bi morale vse dejavnosti in storitve biti dostopne brez dokazil o cepljenju, prebolevnosti ali negativnem testu za vse prebivalce.  

»V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje PCT pogoja pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku notranjosti lokala oziroma restavracije. Anketiranci se najmanj strinjajo s potrebnostjo izpolnjevanja PCT pogoja pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku terase lokala oziroma restavracije,« še pokažejo rezultati raziskave. 
 

Kar 68 odstotkov anketiranih oseb je cepljenih

Nacionalni inštitut za javno zdravje v 16. valu raziskave še ugotovi, da je bilo cepljenih že več kot 68 odstotkov anketiranih oseb, in sicer je 54,8 odstotkov oseb že prejelo dva odmerka cepiva, 12,8 odstotkov pa en odmerek cepiva proti covidu-19.

»Četrtina anketirancev v 16. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti – delež teh oseb je v primerjavi s prejšnjim valom raziskave upadel in je trenutno najnižji v zadnjih osmih valovih raziskave,« še pojasnijo.

Glavni razlogi za ne cepljenje so predvsem dolgoročni vpliv na zdravje, zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju in mnenje, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.

Kakšne težave so zaznali prebolevniki?

Dobrih 76 odstotkov anketirancev je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje zaupalo, da so še po enem mesecu po preboleli okužbi zaznavali težave.

»Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala skoraj polovica prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala bolečine v mišicah in sklepih ter težave s koncentracijo in pomnjenjem, o motnjah spanja je poročala petina anketirancev,« ugotovijo v raziskavi.
 

Tokratna raziskava tudi o prehrani v času pandemije

V tokratni raziskavi so preverjali tudi, ali so se med anketiranci spremenile prehranjevalne navade. Prehranske navade so se poslabšale pri osebah z ocenjeno depresivno motnjo in težavami v duševnem zdravju, pri osebah starih od 18 do 29 let starosti.

»Na vprašanje, katere okoliščine so po njihovem mnenju najbolj vplivale na spremembo prehranskih navad so anketirani menili, da je k temu v največji meri prispevala omejitev gibanja (59,6 odstotkov), omejena dostopnost do nekaterih storitvenih dejavnosti (52,9 odstotkov) ter obremenitve na delovnem mestu in pri delu/študiju od doma (51,8 odstotkov),« še dodajo v pojasnilu raziskave. 
 

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kaco (nepreverjen)

Tu se vidi nesposobnost vlade. Sama aroganca in samospevi.

Milanka1234 (nepreverjen)

Na koncu se bomo mogli tako vsi cepiti,saj je to njihov cilj. Ko bo 80% precepljenost, bodo postelje v ukcjih kar naenkrat prazne in brez okuzb

Leka (nepreverjen)

Cepljenje uničuje imunski sistem kar NIJZ ne priznajo . Poznam vedno več oseb s tovrstnimi težavami ,ki ostajajo brez resne zdravstvene obravnave .

Starejše novice