Slika je simbolična.
Na območju Treh kraljev, Areha in Rogle želi skupina investitorjev postaviti 56 vetrnih elektrarn. Temu številni nasprotujejo, med drugim tudi občina Slovenska Bistrica, kjer zahtevajo vključenost širše javnosti v odločanje.

Projekt vetrni park Slovenska Bistrica predvideva postavitev 56 vetrnih elektrarn na pobočjih Pohorja. In sicer predvideva umestitev 21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 vetrnih elektrarn na območju Areha ter 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle.

Gre za velike vetrnice, velikosti do dvesto metrov in moči od dva do 3,5 megavata. Poleg treh velikih polj vetrnih elektrarn projekt vključuje še gradnjo kablovoda od posamezne elektrarne do priklopa na transformatorski postaji ter gradnjo dostopnih poti do vsake elektrarne.

Vetrno elektrarno na Pohorju bi gradilo podjetje Energija na veter, ki je na občino Slovenska Bistrica posredovalo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, skupaj z zahtevki za izdajo mnenja glede skladnosti s prostorskim aktom.

»Občina Slovenska Bistrica je bila s strani investitorjev seznanjena z namero glede postavitve vetrnih elektrarn na Pohorju,« so na občini pojasnili za Mariborinfo, pri čemer dodajajo, da gre za projekt, ki ni v celoti v njihovi pristojnosti.

Projekt se zapleta zaradi bistriške občine

Investitorji trenutno vso pozornost namenja pridobivanju gradbenega dovoljenja in vzpostavitvi podlag za realizacijo projekta.

Z njim so seznanili tudi obe občini - Slovensko Bistrico in Ruše, del kablovodov bo namreč tekel tudi čez zemljišča občine Ruše. 

Medtem ko so ga v Rušah predstavili tudi občinskim svetnikom, ki so prižgali zeleno luč za nadaljevanje projekta in soglasje k podpisu služnostne pogodbe za gradnjo kablovoda, pa se bolj zapleta z bistriško občino.

Državni prostorski načrt bi projekt zamaknil za najmanj pet let

Občina Slovenska Bistrica meni, da je za umeščanje takšnega obsega vetrnih elektrarn in takšne skupne nazivne moči, potrebno pristopiti k državnemu prostorskemu načrtu.

»Saj se mora poseg obravnavati celovito in ne kot vsaka elektrarna samostojno. Elektrarne z nazivno električno močjo najmanj deset megavatov štejejo med prostorske ureditve državnega pomena,« razlagajo na občini. Ob tem zahtevajo tudi vključenost širše javnosti v odločanje, predvsem pa transparenten postopek.

Investitorji odgovarjajo, da je ministrstvo za infrastrukturo že izdalo energetska dovoljenja, kjer je navedeno, da se lahko objekti umeščajo v prostor z občinskim prostorskim aktom.

Kot poudarjajo, gre za pravnomočne akte, ki jih spoštujejo in po katerih se realizacija projekta lahko začne že letos jeseni, medtem ko bi morebitno spreminjanje državnega načrta realizacijo projekta zamaknile za najmanj pet let.

A kljub temu investitorji ostajajo optimistični. »Postopek izdaje gradbenih dovoljenj za vložene vloge je v teku. Gradbena dovoljenja načrtujemo v 2022, pri čemer se bo z gradnjo pričelo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Začetek pripravljalnih del na lokacijah Pohorja je tako načrtovan jeseni 2022,« so za Mariborinfo razložili v Energiji na veter.

Rešitev za energetsko krizo?

Investitorji zagotavljajo, da je projektu naklonjena tudi država, saj ga je maja lani uvrstila na listo pomembnih projektov za omilitev gospodarske škode zaradi epidemije. 

»Trenutna energetska kriza z izjemnim dvigom cen energentov in odvisnost od uvoza goriv je jasen pokazatelj, da smo vsi odgovorni storiti vse, kar lahko, da se vzpostavi stabilnost in predvidljivost zagotavljanja virov energije, s čimer prispevamo k večji energetski neodvisnosti. 

Z naše strani s tem zavedanjem usmerjamo pozornost na končni cilj. Ta je čimprejšnja realizacija projekta, ki zagotavljanja proizvodnjo zelene električne energije v in za Republiko Slovenijo,« poudarjajo v Energiji na veter.

Vpliv umestitve vetrnih elektrarn na okolje sprejemljiv

Pri tem v Energiji na veter dodajajo, da so na na Pohorju v namene projekta izvedli monitoring ptic in netopirjev, meritve vetra, izdelali so tudi študijo hrupa, prav tako so pridobili številna mnenja, predvsem glede vpliva vetrnih elektrarn na gozd.

»Vse vetrne elektrarne so ustrezno oddaljene od varovanih objektov. Prav tako je zvok na fasadi objektov ob predpostavki polnega obratovanja vetrih elektrarn v nočnem času nižji od 45 Ldvn.

Pri umeščanju je bilo tudi upoštevano območje načrtovanega Regijskega parka Pohorje. Vse vetrne elektrarne so tako umeščene izven načrtovanega parka,« poudarjajo v že omenjenem podjetju.

Kot zadnje so pridobili presojo vplivov na okolje, ki vključuje kumulativni vpliv za vse načrtovane vetrne elektrarne.

»Na podlagi celotne presoje vseh z zakonodajo zahtevanih elementov omenjena presoja podaja zaključek, da je vpliv umestitve vetrnih elektrarn na okolje sprejemljiv,« zaključuje investitor.

Komentarji (13)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
SLO (nepreverjen)

Le kateri idioti nasprotujejo tem vetrnim elektrarnam?! Ene pa res vse moti. Svet se pač razvija v neko smer tako, da je to nemogoče zaustaviti!

Kaco (nepreverjen)

Pa kako lahko nekoga motijo te tihe vetrnice. Bolj 'bio' naprave ni.

Vlado Slamomlatov (nepreverjen)

Odobravam energetsko izkoriščanje Pohorja. Vmes med vetrnicami pa bi lahko položili še solarne panele.

amarena
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

To pomeni golosek na Pohorju, odselitev ptic in divjadi ...
Kaj lahko naredi 200-metrski propeler?

Surfeiter (nepreverjen)

Kompletna Evropa je polna vetrnic, kakor casinojev in hotelov ... le v Sloveniji bi obubožani Slovenci opazovali ptice in gledali v soline ... če bi soline kaj pomenile, bi zdaj na mestu Monte Carla tam stale soline in ptičji rezervat ... po vzoru Seče in Strunjana ...

Rival (nepreverjen)

To Zagorec imaš moj da.

In reply to by Surfeiter (nepreverjen)

pohorskisvizec

Malo čudno je, da povsod nasprotujejo...pa ne veš zakaj....

gostja (nepreverjen)

koliko vetrnic bi postavili in kdo se za njimi skriva? Podobno je bilo z plinskim terminalom v tržaškem zalivu, sedaj pa kot f.k fektarji hodimo okrog in iščemo od kod bi pripeljali plin !!

In reply to by pohorskisvizec

Mari-bor-čan (nepreverjen)

Iz Pohorja se lepo vidi priti Avstriji in Koralapam, kjer je po slemenih veliko vetrnic. Le v Sloveniji in tudi na Pohorju je to nekaj groznega. Neverjetno, kako se miselnost spreminja na neka 10 km zračne razdalje. Ti nasprtoniki bi elektriko seveda imeli, od kod pa jo dobiti, pa ne razmišljajo Podpiram vertrnice.

Menk (nepreverjen)

Objavite večje slike!
Resolucija je premajhna, da bi se videlo, kdo se skriva za vetrnicami.

Purger (nepreverjen)

Še eno jedrsko postavit. Še en nateg eko bojevnikov.

Mestjanar (nepreverjen)

Ko se bodo veterničarji prikazali s 1 eliso na Pohorju, jih bodo domačini pregnali za vedno. Mimogrede, hrup, ki ga povzroči tak 3,5 MW orjak, je ubijalski. Gre za nizkofrekvenčni pulzni hrup pod 200 Hz in še hujši infrazvok pod 20 Hz. Za izkušnjo se pozanimajte v Dolenji vaši, ki je 850 m oddaljena od 1 (ENE) veternice nazivne moči 2,3 MW. V razdalji do 2 km od takega "mlina" je (dokazano zaradi prav tega hrupa) vrednost nepremičnin nižja tudi za 40 %. No, po vsej verjetnosti bodo ti orjaki, ki bodo stali v opomin človeški neumnosti (vprašajte Nemce, ki si zmetali že več kot 100 mrd v NIČ, Danci pa ODNEHALI, CO2 pa oboji niso znižali, ampak ga POVEČALI), večino časa mirovali, saj je povprečna hitrost vetra na tem področju (Rogla) 3,9 do 4,1 m/s. Da se 70 do 100 m elisa pošteno obrne, pa je potrebna hitrost vsaj 5 do 7 m/s, nazivna moč pa se dosega od 16 m/s naprej. Povprečje izkoristka 2 propelerskih el. na Krasu, ki jih trenutno premoremo, dosega izkoristek - razpožljivost 15 %. In kdo je za vetrnicami? Mr. Mitja Hertiš iz Seltrona, nadalje pa preko povezane firme Energija na veter d.o.o. (0 zaposlenih) s sedežem v LJ, nato pa preko WOC group AG s sedežem v Zürichu (do 5 zaposlenih) in z zelo zanimivo oceno tveganja ESG po D&B, ki je 4,0 (najslabše 5,0, najboljše 1,0). Gre izključno za easy money, ki se bo preko države - davkoplačevalcev (po min. 6 x-niku za MW uro veterne el.) v velikih količinah prečrpaval v privatne žepe izbrancev. Rajo pa, zaradi enormne podražitve el., ko je..!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice