»Neverjetno, kaj mi je uspelo,« se je glasil zapis Ivana Brodnjaka, ko je ta svojim Facebook prijateljem sporočil, da je mu je uspelo registrirati novo vrsto ajde. Poimenoval jo je po rodni vasi - Hajdoše.
Posebej lepo naključje je tudi to, da je beseda za kraj Hajdoše izpeljana iz besede ajda.
Pogovarjali smo se z Ivan Brodnjakom, sicer vodjem ptujske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, s strastjo do ajde.
Uspel mu je namreč izreden, življenjski dosežek - registracija nove sorte ajde, sorte, ki se ponaša predvsem z izjemno rodnostjo.
Kmetijski inženir, kmetovalec po duši
Brodnjak dela na ptujski izpostavi kmetijsko gozdarskega zavoda, žena pa ostaja na domači kmetiji. Tudi sin je del kmetije, a s svojo dejavnostjo. Obdelujejo približno 42 hektarjev površin.
Ajda ima dobre prednosti pred drugimi poljščinami, a tudi svoje slabosti. Postavil si je izziv - priti do ajde, ki bo bolj rodna, odpornejša in prijaznejša kmetu, ki bi jo sejal.
Ajdo v Sloveniji pridelujejo večinoma kot strniščni posevek, kar pomeni, da je druga kultura, ki se jo poseje na območju. V enem letu lahko tako kmet požanje dve kulturi. Njive tako niso prazne, po njih se ne širijo pleveli. Drugi posevek pa je pomemben tudi zato, ker zemlja tako izgubi manj hranil - koreninski sistem preprečuje izpiranje teh v globino zemlje.
Brodnjak poudari tudi, da za ajdo ostane ogromno slame, ki je odlično gnojilo za naslednjo kulturo. Dodaja, da ajda ne potrebuje fitofarmacevtskih sredstev, kar je lahko za kmeta dodaten, velik strošek.
Obenem je poudaril, da ajda dobro medi. To je pomembno, saj medi predvsem v času, ko čebelam paše počasi že zmanjkuje.
A kmete od ajde odvrača pomembna slaba lastnost te kulture - daje majhne pridelke.
Izziv poskrbeti za večji pridelek
Prav slaba lastnost ajde pa je tisto, kar je Brodnjaka gnalo. Želel je ustvariti rastlino, vrsto ajde, ki bi dajala večji pridelek.
Začelo se je pred štirimi leti. Kot nam zaupa, gre pri celotnem postopku predvsem za opazovanje rastlin in izločanje tistih najboljših, najlepših. Vozil se je po vsej Sloveniji in iskal polja z najboljšo ajdo, z ajdo, ki bi lahko s pravim križanjem rastlin postala nova - boljša.
Ajdo lahko sicer kmet žanje tudi dvakrat, Brodnjak pa pravi, da mu je ajdo uspelo požeti celo trikrat.
Sorta Hajdoše za zdaj še ni priznana kot avtohtona sorta, je pa vpisana v register sort. Pomeni, da je nova sorta, iz sorte Hajdoše pa se bi lahko celo že mastili z ajdovimi žganci. Brodnjak si želi tudi, da bi bila sorta enkrat priznana kot avtohtona.
»Jaz ravim, da z božjo pomočjo pa z malo sreče, veliko vztrajnosti in opazovanja mi je uspelo,« se pošali.
Brodnjak je z registracijo postal vzdrževalec te sorte, kar pomeni, da je za sorto odgovoren.
Zanimanje je izredno, kmetje si na njivah želijo hajdoške sorte
Brodnjak pa za Ptujinfo razkrije še, da je zanimanje kmetov za semena te sorte izjemno. Zaupa nam, da so ga kontaktirali kmetje iz celotne Slovenije, ki so si zaželeli hajdoške sorte na svojih njivah.
»Je ajda izredno atraktivna in sem prepričan, da bo v naslednjih letih še bistveno več tega,« je dejal.
Povpraševanje za hajdoško ajdo pa ni bilo le po našem delu Slovenije, temveč po celotni državi.
Od Hajdoš pa do Hajdine
A delo se še ni končalo. Brodnjakova strast se je ob registraciji nove sorte Hajdoše le razvnela. Zdaj želi s križanjem ustvariti še eno sorto, ta bi bila poklon sosednji vasi, Hajdini.
Dodaja, da bi bila Hajdina sicer podobna hajdoški sorti. Zrna bi bila debela, še debelejša, kar je posebno zaželeno za kaše.
Ta sorta pa bo na izgled še posebej atraktivna. Brodnjak si želi, da bi cveteli roza cvetovi, rastlina bo pa popolnoma črna. Tudi pri tej sorti si želi, da jo bo lahko enkrat registriral.
Želja po odpravi slabe lastnosti ajde, kar bi pripeljalo do večje sprejetosti rastline med kmeti, se je tako počasi sprevrgla v čisto strast.
»Ponoči se zbudim in razmišljam o ajdi,« med smehom zaključi Brodnjak.
Starejše novice
