Vir: Facebook, Kaja Miketič Šalamun
Na skoraj nepredstavljivo situacijo, da morajo v Razvanju nekateri krajani živeti brez vode in vodovodnega sistema, se je sedaj odzvala tudi mariborska občina. Kaj odgovarja občanom?

Že včeraj smo poročali o objavi Mariborčanke, ki je v teh dneh zaokrožila na družbenem omrežju Facebook, v kateri je opozorila na situacijo, s katero se srečuje njena družina v Razvanju.

Kot je zapisala, morajo v Razvanju, skupaj z nekaj sokrajani, živeti brez vode. »Naj me kdo opomni, v katerem stoletju živim, ker včasih ne morem verjeti,« je med drugim zapisala.

Do kakšnih težav točno prihaja, ni jasno, a kot je mogoče sklepati, prihaja do nenapovedanih izpadov vode.

»Pozimi pri minus temperaturah topiti sneg, da lahko poplakneš stranišče. Poleti pri več kot 30 stopinjah upati, da boš imel kapljo vode za tuš po celem dnevu. Ali pa plačevati 50 evrov na deset dni, da lahko pomiješ posodo, skuhaš juho,« dodaja avtorica zapisa. 

Zelo zgovorne so tudi fotografije, ki jih je priložila besedilu. »Če me je sram? Ne mene ni sram pokazati, kako živim, bi pa me bilo na vašem mestu sram, da nič ne naredite, da bi bilo boljše,« je jasna avtorica.

Na situacijo se je sedaj odzvala tudi Mestna občina Maribor.

Vodo pridobivajo iz izvira v gozdu

Kot je avtorica razložila za Mariborinfo, ima v Razvanju nekaj hiš svoj izvir v gozdu, od koder pridobivajo vodo.

»Ta voda pa ni pitna, in ko je suša, je stanje takšno, kot je videti na slikah. Nimamo vodovoda, nam ga pa obljubljajo že več let. Menjalo se je tudi nekaj županov, ki so nam vsi obljubljali enako,« poudarja občanka.

Pri tem pa je jasna, da so tako s situacijo seznanjeni skoraj vsi.

»Se pravi, naša krajevna skupnost, občina Maribor. Vendar najdejo vedno nove izgovore, zakaj mi zopet ne dobimo vodovoda,« zaključuje občanka.

Težave tako v Razvanju kot tudi na območju Kozjaka

Na Mestni občini Maribor so za Mariborinfo odgovorili, da je župan in občina seznanjena s situacijo.

»Ne poznamo lokacije prizadete krajanke, vendar menimo, da gre za območje Razvanja, ali Kozjaka, kjer so še redkeje poseljena območja in kjer se še ne izvaja javna oskrba s pitno vodo,« razlagajo na občini.

Pri tem dodajajo, da se na območju Kozjaka in drugih območjih občina trudi pridobiti sredstva sofinanciranja iz državnih ter evropskih sredstev, pri katerih v prejšnjih letih ni bila uspešna. 

»Med letoma 2023 in 2025 se načrtuje izgradnja vodovoda na območju Kozjaka oziroma Gaja nad Mariborom, s sredstvi sofinanciranja Republike Slovenije v načrtu za okrevanje za sisteme z manj kot 10.000 prebivalci,« so jasni na Mestni občini Maribor.

Gradnja vodovoda naposled v naslednjem letu?

Prav tako so na mariborski občini seznanjeni, da je brez vode ne samo Kozjak, temveč tudi del Razvanja.

»Krajani imajo lastno oskrbo, ki seveda ne zagotavlja standarda javne oskrbe s pitno vodo. Mestna občina Maribor skozi svoje dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne programe tudi na teh območjih izvaja realizacijo gradnje javnega vodovoda,« poudarjajo na občini.

Pri tem dodajajo, da je dve desetletji trajalo, da je bil izveden program 'Razvanje z vodohranom in vodovodi v povezavi z vodnim virom Betnava in občino Hoče - Slivnica'. 

»Šele ta poseg je omogočil širitev javnega vodovoda na območja naselja nad Habakukom, ki se je izgradil v lanskem in letošnjem letu. Za nadaljevanje gradnje iz tega sistema na območje Poštela, se pripravlja dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja v dogovorih z lastniki ter krajevno skupnostjo,« še dodajajo na občini. 

Na občini bi si tako želeli izgradnje vodovoda na omenjenem območju najkasneje v naslednjem letu, a pri tem poudarjajo, da na to vplivajo zahteve okolja in problematične zahteve lastnikov, kjer omenjajo predvsem morebitna arheološka najdišča ter gradbene pravice.

»Gre za redkeje poseljeno območje, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo iz strani prebivalcev, na podlagi izdanih vodnih dovoljenj na zajetjih iz katerih se danes po večini napajajo. Zajetja niso zanesljiva in se trudimo vzpostaviti javno oskrbo s pitno vodo iz zanesljivih vodnih virov,« so jasni na občini.

»Povečane pritiske je čutiti tudi v predvolilnih časih«

Kot zadnje na občini poudarjajo zavedanje, da so stiske krajanov večje zaradi podnebnih sprememb, zaradi česar so vezani na obdobja suše. 

»V ostalem delu leta krajani koristijo vodo iz obstoječih zajetij, ki je za njih zaradi nižjega standarda in varnosti zagotavljanja javne oskrbe s pitno vodo, tudi cenejša,« so jasni na Mestni občini Maribor.

A pri tem dodajajo, da pogost interes ob izvedbi vodovoda pri krajanih ni več intenziven.

»Ali pa interesa več ne izkazujejo. Povečane pritiske je čutiti tudi v predvolilnih časih, vendar se Mestna občina Maribor ves čas trudi z realizacijo javne oskrbe s pitno vodo za vse občane enako,« zaključujejo na mariborski občini.

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Leka (nepreverjen)

Pohorska voda na mariborskem delu ni uporabna za osebno rabo saj vsebuje kemikalije s katerimi utrjujejo smučarske proge menda umetna gnojila ?

Ajgor1 (nepreverjen)

Natanko to problematiko izpostavljam že več let. Umetno zasneževanje in kemikalije, ki so za to potrebne so stroga tabu tema. Za umetni sneg je potrebno dodajati kemikalije, ki končajo pod zemljo...praviloma v pitni vodi. Tega ne želi nihče izpostaviti, ker to pomeni konec smučarije od Lukeja v dolino...torej realno konec neke smučarije na mariborskem delu Pohorja. Raje ljudem prodajajo zgodbice o vožnji v naravnem okolju in agresivnih kolesarjih, kot o resnici s kemikalijami v umetnem zasneževanju. Čudijo pa se povečanju onkoloških bolnikov.....

In reply to by Leka (nepreverjen)

Zvonimir (nepreverjen)

Izgovori, izgovori, izgovori... Vazno, da je denar za urejanje centra mesta pred zupanovimi lokali, pa za zapiranje cest (Koroska, Lent), se preden je bil izgrajen podvoz pod Mariborom. Vidi se, kje so interesi!

Starejše novice