V samostanu Studenice, ki leži v občini Poljčane, so od 13. stoletja bivale dominikanke, nato tudi magdalenke.
»Od sredine 20. stoletja je služil kot nastanitveni objekt, tukaj so bila stanovanja. Po letu 2000 pa se je začela obnova za potrebe doma za ostarele, ki se ni nikoli zaključila,« je pojasnila Simona Kostanjšek Brglez, vodja revitalizacije studeniškega samostana.
Samostan je konec lanskega leta kupilo mariborsko podjetje
Nekdanji samostan dominikank je zadnjih dvajset let nezadržno propadal. Njegove kulturnozgodovinske vrednosti, pa se dobro zavedajo tudi v mariborskem podjetju Enertec, ki se sicer ukvarja s sončnimi elektrarnami.
Konec lanskega leta so na dražbi za dobrih 200 tisočakov kupili samostan, saj so, kot pravi direktor podjetja Peter Kumer, v njem videli potencial.
»Vedeli smo, da je mariborska nadškofija imela idejo urediti dom starostnikov na tej lokaciji in glede na to, da postelj v Sloveniji primanjkuje, smo tudi mi to zaznali kot eno poslovno priložnost,« je dejal Kumer.
V samostanu Studenice načrtujejo zdraviliški turizem
Po nakupu samostana pa so svoje prvotne načrte o domu starostnikov spremenili, saj so raziskovalna dela pokazala, da objekt in lokacija nista najbolj primerna za to dejavnost.
»Tako da smo glede na turistični potencial Slovenije in butične nastanitve, katerih definitivno primanjkuje, zaznali, da bi to lahko bil potencial turizma - velnesa v smeri zdraviliškega turizma,« je dodal Kumer.
Kostanjšek Brglez pa je ob tem še dopolnila, da želijo v samostanu ponuditi prostor za sproščanje.
V samostanu najdemo tudi najpomembnejši visoko obokan prostor 13. stoletja
Samostan Studenice je eden izmed redkih ženskih samostanov v Sloveniji. Da gre za pomembno kulturno dediščino, priča tudi najdba freske motiva z Jezusovo glavo in borduro, ki jo uvrščamo v 15. stoletje.
Odkrili so tudi stopnice. Samostan je poseben tudi zaradi obokanih prostorov, ki so edinstveni v Sloveniji.
»Nunska empora je najpomembnejši visoko obokan prostor 13. stoletja pri nas. Sočasno pa so tukaj tudi freske, ki prav tako sodijo med najstarejše slovenske freske,« nam je razkazala Kostanjšek Brglez.
Za prenovo bodo odštel okoli deset milijonov evrov
Da jih čaka precej zahtevna prenova, ni skrivnost. Prenove se bodo lotili postopoma - v dveh delih, predvidevajo pa, da bodo za celoten projekt odšteli okoli deset milijonov evrov.
Čeprav v samostanu trenutno še trajajo raziskovalna dela, pa že vedo, kateri bodo prvi koraki, ki se jih bodo lotili.
»Gotovo je najpomembnejša streha, ki na enem delu pušča, torej na delu, ki je bil prostor predviden za dvigalo in pa za stopnišče. Takrat streha ni bila zaključena pravilno in zdaj že res 15 let zateka,« je še dodala Kostanjšek Brglez.
Prvi del bi lahko odprli v dobrih treh, štirih letih
Tam trenutno izvajajo tudi delavnice za okoliške otroke, ki jih učijo o kulturnozgodovinski pomembnosti samostana Studenice.
Zavedajo pa se, da bo prenova trajala še kar nekaj časa: »Celotna prenova bo trajala veliko let. Vsaj prvi del, torej prvo nekdanjo upravno stavbo, ki pa je v dokaj dobrem gradbenem statičnem stanju, pa bi lahko oživili že v dobrih treh, štirih letih.«
Upajo pa, da bo 800 let star samostan v okrnjeni naravi z lastnim izvirom vode v občino Poljčane prinesel številne obiskovalce iz vse Slovenije.
Komentarji (4)
Če bo Peter Kumer obnavljal s svojim gnarjem, je OK.
Franca s Piramide ziher ne bo nič dal.
In reply to Če bo Peter Kumer obnavljal… by Franc s Piramide
Samo, da jim uspe! Sem si pred leti ogledal samostan!
Velik zalogaj. Najbolj pomembno je, da bo objekt rešen propada in bo služil svojemu namenu.