Veliki intervju z županom Sašo Arsenovičem: »Cena za vse to delo, ki ga opravljam, je zelo, zelo visoka.«

V državi v zadnjih tednih intenzivno potekajo priprave na supervolilno jesen. Že prihodnji mesec bomo volivci izbirali novega predsednika države, še mesec kasneje pa župane in člane občinskih svetov. 

Tako se tudi v Mariboru že odštevajo dnevi do lokalnih volitev, pri čemer pa se poraja vprašanje, ali bo mestna oblast obstala na svojem položaju, ali pa bo Maribor izbral novega župana.

Veliki intervju

Pred novembrskimi lokalnimi volitvami smo se zato pogovarjali s trenutnim županom Sašo Arsenovičem, ki je vodenje Mestne občine Maribor prevzel decembra leta 2018.

Takrat je v drugem krogu premagal Franca Kanglerja in na mestu župana nasledil svojega predhodnika Andreja Fištravca.

Maribor je ob koncu mandata Arsenoviča politično razdvojeno mesto. Mnogi sedanjemu županu očitajo brezbrižnost, arogantnost in nespametnost. A je bilo hkrati ob njegovem štiriletnem položaju na mestu župana v mestu veliko postorjenega.

Z županom Sašo Arsenovičem smo se pogovarjali o prenovi Glavnega trga in Centru Rotovž, pa o novi brvi čez Dravo ter cestnem predoru pod Maribor. Pozabili nismo niti na aprilski incident z mladoletnikom.

Izteka se vaš županski mandat, na katerem ste preživeli štiri leta. V kakšnem stanju ste takrat prevzeli občino? 

»Občina je bila kot hiša enaka, ljudje pa so sedaj bistveno bolj povezani in željni priti projektom do konca, kar je tudi verjetno največja razlika. To je tudi tisto, zaradi česar sem se odločil, da kandidiram.

Ker se mi je zdelo, da se desetletja ponavljajo vedno iste teme, zaradi česar ni prostora za nove. Tudi zato so pred štirimi leti Mariborčani volili razvojno spremembo – in so jo dobili. Prišli smo od besed k dejanjem.

Ob tem sem izjemno ponosen na vse te ljudi, ne samo na občini, ampak tudi v javnih zavodih. Tako na področju kulture, kjer smo morali skleniti širši konsenz na mestni ravni, da smo lahko prišli do Centra Rotovž in do nove knjižnice, kot tudi na ravni javnih podjetij. 

Prav tako je bila povprečna realizacija proračuna v zadnjih šestih letih samo 94 milijonov, povprečna realizacija našega mandata pa 125 milijonov, kar pomeni 33 odstotkov več kot v prejšnjih letih.

Razumem, da tudi to še ni dovolj. Izzivov je veliko, vendar če ne bi bilo tega povezovanja, tega nikoli ne bi uspeli narediti in sem vesel vseh, ki so kakorkoli na tej poti pomagali. In teh je vedno več.«

Kako pa se po vašem mnenju razlikujete od predhodnih županov?

»Karakterno jih težko sodim, ker jih ne poznam tako dobro. Kot sem pa že prej rekel, je bilo bistvo tega mandata iskanje rešitev, skupnih imenovalcev, samo z eno željo, da pridemo do končne kljukice pri realizaciji projektov. 

Se pravi, ne spet analiza in 'ojoj, jaz pa mislim' in 'kako to ne gre', ampak da skupaj pomagamo najti rešitve, da bo drevo posajeno, da mednarodna šola bo ali pa da je vrtec obnovljen. 

In pri tem so naši finančni viri zelo omejeni. Zato smo na primer bistveno zmanjšali stroške reprezentance, omejili potovanja, prodali osem službenih avtomobilov, refinancirali kreditne obveznosti in se na primer zadolžili s fiksno obrestno mero 0,14 odstotka, ki je z današnjega vidika rastočega evriborja in obrestnih mer odlična poteza. Tudi zaradi tega smo uspeli počrpati več evropskih sredstev, kot jih je bilo namenjeno Mariboru. 

Res sem ponosen na kompetentne sodelavce, zaradi katerih lahko grem zdaj samozavestno na katerokoli ministrstvo v Ljubljano, saj ni več očitka, ki sem ga bil deležen prvo leto, da 'ja, smo vam dali, samo si vi ne znate vzeti'.

Sedaj imamo pripravljene odlične projekte, še zmeraj pa je izziv podfinanciranje naše občine s strani države. Preobrnili smo torej sliko.«

V času mandata ste izvedli številne projekte, na primer, prenovili ste Glavni trg, v teku je tudi izgradnja Centra Rotovž. A na kateri projekt ste najbolj ponosni?

»Najbolj sem ponosen na že omenjeno povezanost in na zavedanje, da se zdaj lažje šest podjetij skupaj odziva na te energetske izzive, ki jih imamo, govorimo o Javnem holdingu Maribor.

Če gremo na same projekte, pa na Glavni trg, s katerim je izveden le pomemben del naše vizije, ki govori o odsotnosti robnika, in sicer od Drave pa vse do zadnjega ribnika. Ob tem se srečata dva dela: čudovit ruralni in urbani del v parku. In ko rečem odsotnost robnika, imam v mislih boljšo varnost za mamice z vozički, pešce, kolesarje in invalide.

Robnik več ne rabi ščititi močnejšega v prometu, kar je avto, ampak smo v tem prostoru, kadar smo skupaj, enakopravni. 

Če pa se dotaknemo tistih infrastrukturnih in gradbenih projektov, pa je med ljubšimi prav gotovo Center Rotovž, ki bo multikulturni center. Ta bo združeval knjižnico oziroma znanje, sodobno umetnost in 'art' kino. S tem pa Center Rotovž ne bo le medgeneracijski izobraževalni center, ampak tudi duša in intelekt tega mesta, kjer se bodo, upam, razvijale nove ideje za prihodnje generacije.«

Kako poteka gradnja nove brvi čez Dravo? Kdaj se bodo občani lahko sprehodili čez novo brv? 

»Po časovnici naj bi nekje oktobra ali novembra prišla tista prva prava konstrukcija. Mislim pa, da bodo potem spomladi že prvi sprehodi čez brv. 

Brv je povzročala kar nekaj polemik v mestu, kar je seveda za pozdraviti in je normalno, saj nimamo vsi enakega mnenja in tudi različno gledamo na prostor. Naj še enkrat povem, da je to bil star projekt, ki so ga v prejšnjem mandatu celo črtali in je bil takrat bistveno cenejši.

Mi pa smo sedaj uspeli izvesti to, o čemer je razmišljalo 400 arhitekturnih birojev. Izbrana je bila namreč rešitev španskega arhitekturnega biroja Burgos & Garrido Arquitectos, projekt pa bo financiran na način, da bomo počrpali 3,2 milijona evropskih sredstev od skupno 4,8 milijona.

Prostor ob Dravi je naš pobeg iz vsakdana. Vse to pa je povezano s projektom Dravske promenade, kot jo imenujemo, saj bo promenada dala izjemne učinke na bivanjsko kulturo v mestu, s to novo brvjo pa bomo še bolj povezani. 

Prav tako načrtujemo brv preko še enega našega bisera, Mariborskega otoka. To je zahteven inženirski projekt, ki ga bomo najverjetneje izvedli leta 2024 ali 2025, po tem pa bo to najdaljša brv v Sloveniji. En krak bo namreč dolg 170, en pa 130 metrov. 

Tudi na spodnji strani, v Melju, načrtujemo brv, ki pa bo dolga samo 30 ali 40 metrov, pri čemer pa upam, da bomo to finančno zmogli, torej, da ta prostor ob Dravi povežemo.

Potrebno je omeniti še plavajoči oder na Dravi, katerega zasnovo je naredil zelo priznan italijanski arhitekt Federico Fiorino. Premični oder je predviden pred Hišo najstarejše trte in bo s tem tudi pomagal našim lokalnim pridelovalcem vina, hrane in vsega, kar sodi k temu prostoru.

Na drugi strani, pod ulico Gorkega, pa skušamo umestiti fiksni oder na Dravi, s čimer ne bi imeli stroškov njegovega dovoza in odvoza. Gre za velik izziv, a se ob tem ponuja naravna danost tribune na tisti obali in upam, da bo tam prostora za vsaj 4000 ljudi. 

Načrtujemo, da bo ta oder tako velik, da bi lahko na njem spremljali tako balet kot simfonike. Kot že omenjeno, gre za večji oder, ki bo potreboval tudi dodatne vsebine, za ostalih 300 dni na leto, ko na njem ne bo festivalskega dogajanja.«

Na drugi strani je ministrstvo za infrastrukturo napovedalo podporo izgradnji cestnega predora pod Mariborom. Kakšni so premiki na tem področju?   

»S prejšnjim ministrom Jernejem Vrtovcem smo takrat veliko govorili o tem, da imamo res neugodno konfiguracijo terena. Torej, da je tisti naš najpomembnejši del mesta, srednjeveški, v ozkem delu med Piramido, Kalvarijo, mestnim hribom in Dravo. 

Tukaj potekajo štiri ulice, kjer sploh nikjer ne bi smel biti tranzitni promet. Z zaprtjem Koroške ceste za motoriziran promet, smo v resnici dosegli, kar smo si želeli, da smo približno četrtino avtomobilov, ki so se prej vozili po prej omenjenih cestah, preusmerili preko Koroškega mostu na drugo stran. 

Poleg tega smo naredili študijo izvedljivosti in analizo tveganja, ki kaže na to, da je projekt možno izvesti. Pri tem se je treba zavedati, da si projekta ne predstavljamo kot predor, ki ima samo na koncu luč, ampak kot predor, ki ima vključevalne krake in vključuje že sedanje infrastrukturne objekte in stanovalce.

Obremenitev za okolje je prevelika in upam, da bo ta predor povezal vse že do zdaj narejeno.«

Veliko negodovanja je povzročilo prav zaprtje Koroške ceste. Bo ta dokončno ostala zaprta?

»Mislim, da če bi zdaj Koroško cesto odprli nazaj, bi to povzročilo še bistveno več negodovanja, ker so ljudje sprejeli Glavni trg kot dnevno sobo.

Verjamem, da bodo tako kmalu sprejeli tudi Vojašniški trg, ki je sicer malo skrit in nikoli ni bilo pravega razloga iti tja, ampak je sedaj postal eno največjih presenečenj.

Sploh v navezavi z našim velikim kulturnim biserom, ki mu pravimo Minoriti, za katerega si želim, da bo postal tako zanimiv, da si bo Maribor zaradi prepletanja kulture na tem mestu, želel obiskati vsak vsaj enkrat v življenju.

Ker zdaj urejamo še sprehajališče na južni strani Sodnega in Vodnega stolpa, verjamem, da bo to vse skupaj dalo Mariboru čisto novo identiteto in da ne bo več nobeden nikoli pomislil, da bi se vozil po Koroški, enako, kot danes ne pomislimo, da bi se vozili po Poštni ulici z avti, pa čeprav sem se sam nekoč še lahko.«

Govori se tudi o zaprtju Starega mostu. Kaj je glavni razlog za njegovim zaprtjem in kdaj bi lahko prišlo do zaprtja? 

»Mi nikoli ne bi nič zaprli, ampak bi za nekoga drugega odprli. Na mostu imamo eno čudno situacijo, kjer je premalo prostora za pešce in kolesarje, predvsem na tistem delu mostu, ki je dvignjen. 

Tako je ideja ta, da bi z umikom osebnih avtomobilov pospešili javni potniški promet, ki bi potem na mostu neovirano potekal. In da bi si prostor na cestišču delila kolesar in javni potniški promet ter da bi pešec dobil več varnega prostora na obstoječih pločnikih. 

Je pa to en mikro projekt, ki je povezan z velikim izzivom. Pravkar poteka anketa po celem mestu o tem, kaj ljudje pričakujejo od javnega potniškega prometa. Ljudje v milijonih sofinancirajo proračun ter s tem naš javni potniški promet, za katerega si želimo, da bi ga uporabljalo več meščanov in obiskovalcev, zaradi česar bi ne nazadnje postal tudi ekonomsko bolj učinkovit.

Gre za to, da želimo javni potniški promet narediti tako atraktiven, da se bomo vsi želeli z njim voziti.«

Na katere druge projekte bi še radi opozorili, ki so v izvajanju ali mogoče nastajanju?

»O kulturi smo že veliko govorili, smo pa še vseeno pozabili na sedaj že urejen Čeligijev stolp in na ureditev vzhodne fasade na Pokrajinskem muzeju. Izvedena je bila obsežna sanacija vlage v Sinagogi, Narodni dom končno dobiva dvigalo, omogočili smo 13 novih umetniških ateljejev, v času koronavirusa smo razpisali finančno pomoč za umetnike, odprli Muzej najstarejše trte na svetu v sklopu celotne ureditve Vojašniškega trga, kjer osrednje mesto zaseda novo nastajajoča kulturna četrt Center Minoriti. 

Z Glavnega trga se lahko zdaj brez zadrege spustimo po obnovljenih historičnih prehodih, vesel sem vseh 35 novih fasad in streh z odvodnjavanji, ki so rezultat občinskega razpisa za sofinanciranje teh in investicij občanov. Na tem mestu se vsem občankam in občanom, ki so investirali v svoje nepremičnine in jih uredili, iskreno zahvaljujem.

Zelo sem ponosen, da smo pred izvedbo izgradnje obeh zdravstvenih postaj, torej postaje Magdalena ter Tezno. Poleg tega ustvarjamo pogoje za prostorsko umeščanje novih fakultet s področja medicine, in sicer stomatologije in farmakologije, ki bosta opolnomočili razvoj Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.  

Na športni strani je teh projektov toliko, da jih je že težko vse našteti. Nedavno smo otvorili prenovljeno Dvorano Tabor, dokončana je obnova zahodne tribune Ljudskega vrta, dodatno smo uredili celotno okolico, kmalu bomo še Langerjevo vilo, tako da je naš klub pripravljen tudi za evropske tekme.

Končan je 'skejt park', gradi se teniška dvorana s tremi pokritimi igrišči, na katero je Teniški klub Branik čakal kar 30 let, zato da bodo tekmovalci lahko trenirali, prav tako bo zadoščeno rekreaciji. Po dolgih letih čakanja lahko končno plavamo tudi v prenovljenem Pristanu, prenavlja se tako javni prostor v njem kot končno tudi legendarna savna.

Pri razvoju motoriziranega in nemotoriziranega prometa je za nas ključna trajnostna mobilnost. Uredili smo veliko cest, ulic, promenado v Mestnem parku, poskrbeli za kolesarje, kjer je bil naš cilj, da lahko občani s kolesom varno pridejo v vsak kotiček mesta.

Ob tem smo zgradili okoli 100 kilometrov novih kolesarskih povezav ter Mariborčankam in Mariborčanom omogočili nadvse dobro sprejet sistem izposoje koles Mbajk, razvijamo Dravsko kolesarsko pot z našo Regionalno razvojno agencijo Podravje - Maribor.

V Mariboru se lahko pohvalimo s prvo polnilnico za električne avtobuse v državi, imamo tudi dva Maistra ter uvajamo turistični elektronski vlakec. V teku je tudi projekt aglomeracije, ki pomeni izgradnjo 24 kilometrov kanalizacije, ki bo odslej skoraj v vsakem gospodinjstvu v Mariboru. 

Na področju izobraževanja je gotovo potrebno omeniti ustanovitev mednarodne osnove šole, ki je postala še bolj pomembna predvsem v tem času ukrajinske krize. Maribor želimo spreminjati v mesto mladih, ki bodo želeli tu ostajati. V letu 2021 smo uredili šest otroških igrišč, omenimo še 15 novih športnih ter javnih igrišč, ki so že zgrajena ali pa bodo kmalu.

Kmalu bo odprto tudi novo otroško igrišče v Mestnem parku s konceptom peska in vode, in sicer, upam, da do konca septembra. Dogradili smo vrtec v Brezju, na pogorišču zgradili nov Waldorfski vrtec, gradimo novo telovadnico na Osnovni šoli Franceta Prešerna, ponosen sem tudi na projekt kariernega sejma, ki postaja prepoznaven na državni ravni.

V mestu pa imamo še veliko tako imenovanih mehkih projektov, ki niso stvar betona ali nekih velikih gradenj, so pa morda veliko bolj pomembni. Pri tem sem zelo ponosen na samo izvajanje participativnega proračuna, za katerega smo zagotovili 100-odstotno povečanje sredstev, in sicer iz pol milijona na milijon v dveh letih. Vzpostavili smo tudi sistem brezplačnih prevozov za starejše Prostofer, ustanovili svet za starejše ter za socialno šibke omogočili koriščenje energetskih vavčerjev.

Ponosen sem tudi na dejstvo, da smo povečali participacijo občanov z obiski celotne županove ekipe v mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Tako dejansko slišimo to, kar si malo več ljudi želi, saj drugače komuniciramo le preko tajnikov ali predsednikov krajevnih skupnosti. 

Omenim lahko še akcijo Moji odpadki, moja skrb, pa Dan Maribora, ki poteka 20. oktobra, Čarobni Maribor, s katerim želimo decembra Mariborčanom odnesti slabo voljo in jim prinesti novo upanje. Ustanovili smo Časopis za prijazen Maribor, po 20 letih prenovili občinsko spletno stran ter odprli prvi pasji park v Mariboru.

Skupaj s 17 občinami smo v letu 2020 ustanovili Skupno občinsko upravo Maribor, ki na regijskem nivoju izvaja naloge redarstva, inšpekcije, revizije, prostorskega planiranja, civilne zaščite in varstva okolja. Že omenjeni Javni holding Maribor kaže pomembne rezultate, kakor tudi Partnerstvo za Pohorje in moj osebni angažma na področju pridobivanja in razpolaganja s kohezijskimi sredstvi, kjer predsedujem Vzhodni kohezijski regiji.«

Mnogi Vam očitajo dajanje poudarka le mestnemu jedru, če boste ostali na županskem stolčku, kako boste krepili druge dele mesta?

»Že sedaj ne razvijamo samo centra Maribora, ampak vse mestne četrti. Je pa potrebno poudariti, da je največ mestotvornih institucij prav v središču mesta.

Pred štirimi leti, natančneje šest tednov do volitev, ni bilo časa vzpostaviti svojih list v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, kar pa bo letos drugače.

Lista Arsenovič za Maribor bo imela v vsaki krajevni skupnosti ter mestni četrti svojega predstavnika, s čimer bomo lahko lažje komunicirali z vsemi občani. Vsekakor pa bomo nadaljevali z učinkovitimi obiski mestnih četrti in krajevnih skupnosti.«

Kaj pa mariborsko letališče? Kakšne so njegove prednosti in zakaj se več ne naredi na tem področju?

»Mariborsko letališče je bilo nekoč mariborsko. Zdaj to ime še vedno ima, naše pa ni. Je pa tako blizu, da bi nam seveda zelo pomagalo. Tako smo pred velikim izzivom, da se sami povežemo, bolje kot država, mi, vsa lokalna skupnost, gospodarstvo ter turizem in da najdemo rešitev v upravljanju letališča. 

Podobno težavo z upravljanjem so pred leti imeli v Gradcu in ga sedaj njihov holding uspešno upravlja. Naše letališče je že zgrajeno. In to je pravzaprav neverjetna priložnost tako za turizem kot za gospodarstvo. Tako upam, da bomo skupaj z državo in deležniki našli neko pot do tega, da bo letališče dejansko pomagalo naši regiji, in s tem celotni Sloveniji.«

Kaj pa neprestani očitki glede občinskega prostorskega načrta? Torej, da je ta vsebinsko ter strokovno neprimeren in da gre pri njegovem željnem sprejemu samo za dobiček?

»Ta občinski prostorski načrt je mogoče še en dokaz tega, da se ta župan in njegova ekipa ne otepa tem, ki s sabo prinašajo velike razprave in nejevoljo.

Tako smo si rekli, da je veliko bolj pomembno dejstvo, da po dvajsetih letih naposled dobimo novega. Mnogi predhodniki so se ga otepali in se ukvarjali z drugimi stvarmi. Mi pa smo mesto gradili in se zavedali, da je občinski prostorski načrt predpogoj, da lahko sploh razmišljamo o razvoju mesta

Pri pripravi načrta smo upoštevali vso zakonodajo, smernice in voljo ljudi. Morebitne razloge za nesprejetje občinskega prostorskega načrta smo odstranili, končno sprejetje in odgovornost pa sedaj nosijo mestni svetniki in mestne svetnice, ki bodo z glasom za oziroma proti odločali o nadaljnjem razvoju Maribora.«

Kako pa je na vaš županski mandat vplivala epidemija koronavirusa?

»Bolj kot z našimi načrti smo se ukvarjali s samo epidemijo in skrbjo za ljudi. Tako smo bili prvi v državi v marsičem, ne samo po zapiranju javnega življenja, na kar sem ponosen. Zaradi tega smo imeli v prvem valu, ki je bil najbolj smrtonosen, le 26 okužb.

Ponosen sem tudi na sodelavce in na samo organiziranje v mestu, ki je bilo podobno vojni situaciji, pri čemer na srečo ni bilo metkov. 

Obenem se je ustavilo življenje, zmanjšali so se prihodki, povečevali odhodki, a smo kljub vsemu v nejasnih časih, ko je bilo ljudi strah in niso vedeli, če se bo epidemija sploh končala, uspeli v mestu narediti marsikaj. Tako se bom, ko bom enkrat imel malce več časa, mogoče že po 20. novembru, kljub vsemu z veseljem ozrl nazaj na ta štiri leta.«

Vaše županovanje je zaznamoval tudi incident z mladoletnikom. Kako na dogajanje gledate danes? Kaj bi spremenili, če bi lahko čas zavrteli nazaj?

»Glede na medijski pogrom bi seveda to spremenil. Sem pa v pogovorih z očetom, verjamem, da bo tožilstvo predlog zavrglo, saj nasilja ni bilo.

Meni je za mesto mar, mar mi je tudi za obnašanje ljudi, žal pa mi je, da sem takrat izrekel, 'da si takšnih otrok ta družba ne želi'.

Zato bi rad izkoristil to priliko, da ponovno pojasnim izrečeno. Ob izrečenem stavku mi je zmanjkala beseda obnašanje. Torej, da ne potrebujemo takšnega obnašanja mladih. Vsekakor pa ne more nekdo, ki ima štiri otroke, razmišljati o tem, da ne potrebujemo mladih.«

Ali verjamete, da vam bodo Mariborčani namenili nov mandat?

»Glede na to, da sem se odločil za kandidaturo in da sem po srcu športnik, ne grem v tekmo zato, da bi jo izgubil. Zato seveda upam, da mi ga bodo namenili.

Ne samo meni, ampak vsem sodelavcem, vsem tem, ki so se pridružili temu valu veselja do dela in posledično želji po razvoju Maribora. Na volitvah so pa seveda glavni volivci.«

Vsak mandat ima prednosti in slabosti. Kako je mandat vplival na vas, vaše življenje in pa ne nazadnje na vašo družino?

»Če bom zdaj o tem globoko razmislil, potem ne bom kandidiral. Veliko je odrekanja.

Ves ta fokus je postal zelo obremenjujoč, tako za ožjo družino kot za starše in tudi zaposlene v podjetju, kjer sem lastnik in ga ne upravljam, ampak so vseeno politično izpostavljeni, kar do zdaj nikoli niso bili.

Tako da je cena za vse to delo, ki ga opravljam, zelo, zelo visoka. Ampak kot rečeno, ponosen sem na to, da nam je uspelo narediti več, kot bi si sam upal podpisati takrat decembra 2018. Torej da smo s povezovanjem, vključevanjem in projektnim razmišljanjem iz našega mesta naredili, to, kar si zasluži biti.«