Slovenski kmetje so v lanskem letu posejali za 825 hektarjev manj žit. Preverite, katerih žit imamo najmanj

Površina, v lanski jesenski setvi posejana s krušnimi (pšenico, piro in ržjo) in krmnimi žiti (ječmenom, ovsom in tritikalo), je bila za odstotek manjša od pred letom dni posejane površine njiv.

Posejanih je bilo 825 manj hektarjev njiv

Skupaj je bilo posejanih 58.526 hektarjev njiv oziroma 825 hektarjev manj kot v enakem obdobju leto prej, je ta teden poročal Statistični urad Republike Slovenije.

Setvi ozimnih krušnih žit je bila med tem namenjena za dva odstotka večja površina, obsegala je okoli 30.700 hektarjev.

Največ se je posejalo ozimne pšenice, ječmena in rža

Med krušnimi žiti je prevladovala ozimna pšenica, ki so jo lani jeseni sejali na skoraj 29.000 hektarjih, kar je za tri odstotke večja površina kot pred letom dni. Površina z ozimno piro se je v primerjavi z letom prej, ko so statistiki zaznali 56-odstotno rast, zmanjšala za skoraj polovico, na manj kot 500 hektarjev.

Medtem pa se je za 46 odstotkov povečala površina, posejana z ozimno ržjo; skupno je merila 1200 hektarjev.

Ozimna krmna žita so obsegala okoli 27.900 hektarjev, kar je za pet odstotkov manj kot jeseni 2021. Pri tem so na statističnem uradu med posameznimi vrstami zaznali večje spremembe v strukturi posejanih ozimnih krmnih žit.

Pri krmnih žitih je bilo še vedno največ ozimnega ječmena, čeprav se je površina na letni ravni zmanjšala za desetino na 21.600 hektarjev.

Drugačen trend je bil pri ovsu in tritikali: prvi je bil posejan na malo več kot 500 hektarjih (za devet odstotkov več), druga pa na približno 5800 hektarjih (za 22 odstotkov več).

Z ozimno oljno ogrščico pa je bilo posejanih 3324 hektarjev njiv oziroma na letni ravni devet odstotkov manj.