Tone Partljič predstavlja nov roman Veter z vzhoda: Pisatelj mora človeka razumeti, ne pa ga obsojati.

Včeraj je Tone Partljič v Lutkovnem gledališču Maribor premierno predstavil svoj novi roman z naslovom Veter z vzhoda.

Priča smo bili zanimivemu pogovoru, ki ga je vodila novinarka in voditeljica oddaj o kulturi Darka Tancer – Kajnih in ugotovili, kakšne občutke je v sebi »mariniral« pisatelj ob ustvarjanju zadnjega dela.

Tone Partljič je eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, njegovo literarno žilico pa potrjujejo tudi številne nagrade, med drugim Prešernova nagrada za življenjsko delo (2016) in nominacija za nagrado kresnik.

Kakšno zgodbo je mariborski pisatelj bralcem serviral tokrat?

Zgodovinski roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti

Veter z vzhoda je zgodovinski roman, ki ga je pisatelj izdal pod okriljem založbe Beletrina in predstavlja mariborsko zgodbo, dogajanje pa je postavljeno v trideseta leta prejšnjega stoletja, natančneje v leto 1934.

V njem bralec občuti atmosfero takratnega časa, ki je bil prežet z napetostjo prebujanja delavskega gibanja, smrti Rudolfa Maistra in atentata na kralja Aleksandra v Marseillu ter kanclerja Dollfusa na Dunaju. Pisatelj pojasni, da je največ navdiha in informacij črpal iz Časopisa za zgodovino in narodopisje (ČZN), ki izhaja že 100 let.

Pripoved je »žlahtna mešanica fikcije in resničnosti in predstavlja kopico zgodovinskih osebnosti, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim počasi odpira širši pogled na svet, v katerem živijo, ob tem pa se seveda zapletajo v bolj ali manj usodne težave.«

Resnična in literarna resnica

Na vprašanje, kje je iskal ravnotežje med fikcijo in resničnostjo, pisatelj odgovarja: »Ena je resnična, druga je pa literarna resnica. Sodim med tiste, ki pravijo, da je včasih literarna resnica lahko bolj resnična od resničnosti same.«

Razlaga, da je mnogo zgodovinskih dogodkov baziranih na literarni resnici, ki v samem jedru ni preverjena in stoodstotna: »Kaj bi vedeli o Napoleonu v Rusiji, če ne bi bilo romana Vojna in mir? Ker resnice same v celoti ne poznam, si pomagam z literarno resnico in si ustvarjam vizijo o tem, kakšen je bil svet.«

Ob tem Partljič poudarja, da kot pisatelj vsekakor ne sodi in obsoja ljudi: »Še barabo skušam razumeti in se ji posvetiti. Pisatelj mora človeka razumeti, ne pa ga obsojati.«

»Zmeraj ponavljamo svoje napake«

Zgodovina velja za eno najboljših učiteljic, a Partljič poudarja, da se iz nje očitno naučimo zelo malo.

»Iz zgodovine se nič ne naučimo, konstantno ponavljamo iste napake. Vedno rečemo, da je bila to zadnja vojna, kar je seveda vedno znova laž. Govorijo, da je zgodovina mati življenja, a se bojim, da to ni res,« pojasnjuje pisatelj.

Partljič ob izidu romana, ki nas popelje v Maribor izpred skoraj 100 let, ostaja ponosen Mariborčan: »Čeprav sem star 'le' osemdeset let, čutim, kadar grem prek mosta, da je v meni vsa Drava, ki je že v tisočletjih stekla skozi naše mesto proti vzhodu, da me obkroža tisoč in več let našega Maribora.«

Na predstavitvi novega romana je občinstvo nagovoril tudi direktor založbe Beletrina Mitja Čander, ki poudarja, da je zelo ponosen, da lahko stoji za možem, kot je Tone Partljič.