Duševno zdravje v Sloveniji: Se zavedamo njegove pomembnosti?

Pred začetkom 2. Festivala duševnega zdravja se je pod okriljem STAkluba Slovenske tiskovne agencije v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Mestno občino Maribor odvila okrogla miza z naslovom “Vloga države pri skrbi za duševno zdravje”.

Duševno zdravje je v povprečju iz leta v leto slabše

“Pomembno je, da se zavedamo, da duševne težave ne poznajo meja - niti starostnih niti socialnih. Zato moramo vzpostaviti okolje, ki spodbuja odprto komunikacijo in kjer se ljudje počutijo varni,” je uvodoma povedal podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg.

Zbrane je nagovoril tudi strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, ki je poudaril, da je duševno zdravje še vedno tema, ki bi se ji lahko posvečali več.

“V zadnjih dvajsetih letih se duševno zdravje slabša. Pojavlja se vse več nekemčnih odvisnosti, kot sta visoka stopnja izolacije in digitalizacija,” je opozoril Eržen.

Izpostavljeni so tudi otroci

O digitalni zasvojenosti je spregovorila tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je pojasnila, da več kot 2 milijardi ljudi trpi za odvisnostjo od interneta, po statistiki pa vsak osmi mladostnik doživi spletno ustrahovanje.

“V Sloveniji 40 odstotkov mladostnikov preživi več kot štiri ure na dan na spletu, 15 odstotkov mladostnikov pa kaže znake zasvojenosti z internetom.”

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda izpostavlja, da je poleg družine za duševno zdravje še posebej pomembno tudi šolsko okolje, kamor uvrščamo že vrtec. A razlog za težave pogosto tiči doma.

“Otroci, ki pridejo v 4. ali 5. razred, se obnašajo, kot se ne bi smeli. Največkrat je to posledica slabega zgleda doma.”

Kako dostopne so storitve duševnega zdravja?

Leta 2018 je vlada sprejela nacionalni program duševnega zdravja. Eden od ciljev je, da bi bile službe in storitve s področja duševnega zdravja prebivalcem dostopne vsakič, ko bi jih potrebovali.

Ob tem ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel izpostavlja dolge čakalne vrste in kadrovsko stisko tudi pri storitvah, ki zadevajo duševno zdravje. Na ministrstvu želijo situacijo izboljšati z ukrepi, med katerimi je tudi krepitev ekip v centrih za duševno zdravje.

“Trenutno imamo 17 timov v centrih za duševno zdravje odraslih in 22 timov v centrih za duševno zdravje otrok,” je povedala in izpostavila še pomembnost raznih kampanj ozaveščanja.

Da je tudi splet javni prostor pojasnjuje ministrica za kulturo Asta Vrečko. Dodaja, da na drugi strani predstavlja neko intimo, ki je drugje ne dobimo. Izpostavlja še vprašanje pravičnosti, pri čemer vzporednice s kulturo vidi v sami prostorski in lokacijski dostopnosti.

Deinstituacionalizacija duševnega zdravja in enake možnosti

Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, je poudaril, da je pomemben vidik duševnega zdravja tudi deinstitucionalizacija.

“Če pogledamo zgodovino, smo vedno dajali poudarek institucijam. Marca smo na ministrstvu sprejeli posebno strategijo za deinstitucionalizacijo. Želimo, da tisti v zavodih bolj svobodno zaživijo in se vključijo v družbo,” je povedal in dodal, da se kot družba ne smemo bati drugačnosti in moramo o njej govoriti.

O delovnih razmerah je spregovoril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, ki je izpostavil še problematiko neenakih možnosti.

“Že pri sami incidenci vidimo, da je ta neenakomerna - 2,5 krat bolj verjetno je, da bodo zaradi duševnega zdravja na delovnem mestu odsotne ženske kot moški, posledično tudi odsotnost traja dlje,” pojasnjuje Feketija.

Z ukrepi, med katerimi so pravica do odklopa, resolucija o nacionalnem programu enakosti moških in žensk ter resolucija o preprečevanju nasilja v družini, si na ministrstvu prizadevajo za boljše duševno zdravje. Hkrati delajo na tem, da bi se vidiki duševnega zdravja bolj dosledno vključevali v oceno tveganosti delovnega mesta. 

Festival duševnega zdravja letos v Mariboru

15. maja med 10. in 18. uro bo stekla druga edicija Festivala duševnega zdravja. Tega letos gosti štajerska prestolnica, osrednje dogajanje pa bo pred stadionom Ljudski vrt.

NIJZ na festival vabi vse prebivalce Slovenije, ki jim je mar za svoje počutje in počutje drugih, saj je, kot so zapisali, duševno zdravje osnova za zdravo prihodnost nas vseh.