Vesna za obnovo postopka, župan: Če želijo prevzeti vzdrževanje drevoreda, jim ga bomo predali

Stranka Vesna je na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vložila zahtevo za obnovo postopka v projektu prenove drevoreda na območju Pivole v občini Hoče-Slivnica, s čimer želijo preprečiti podiranje skoraj 200 lip. 

Spomnimo, občina Hoče - Slivnica je bila lani uspešna na razpisu in si zagotovila evropska sredstva za projekt prenove historičnega drevoreda. Ob tem želijo odstraniti večino dreves in nasaditi nove, ob drevoredu pa urediti tematsko pot za pešce in kolesarje.

Izpostavili so, da zaradi slabega vzdrževanja in bližine vozišča večina dreves ni zdravih in propadajo - za mimoidoče bi naj bila nevarna.

»To, da želi občina posekati ta drevored z evropskimi sredstvi v okviru načrta za odpornost in okrevanje, se nam zdi višek arogantnega odnosa do naravne dediščine,« je povedala sopredsednica Vesne zelene stranke Urše Zgojznik.

Kako zahtevo stranke za obnovo postopka komentirajo na hoški občini? »Če procesne in pravne norme to omogočajo, ima vsak to pravico,« je za Mariborinfo povedal župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak. 

Soršak: »Moti me nekonsistentnost«

»Moti me nekonsistentnost,« dodaja župan: »V tem primeru Vesne ali tistih, ki se borijo za boljše okolje. Ko so tukaj sipali strupeno blato, nikogar, tudi tistih, ki so zdaj člani stranke, ni bilo tukaj. Take zadeve, ko pa so lahko ljudje samo proti, pa je najbolj enostavno.«

»Če pa želijo prevzeti vzdrževanje drevoreda, tistih dreves, katerih lastnik je občina, bomo z veseljem predali vzdrževanje in da bodo tudi odgovarjali potem odškodninsko in kazensko, ko bodo drevesa poškodovala koga. Treba pa se je dogovoriti tudi z Univerzo v Mariboru, ker tudi oni so delni lastnik,« je še povedal Soršak. Nekatera drevesa so namreč v lastništvu občine, druge univerze, nekatera imajo deljeno lastništvo. 

»Glede na to, da smo dobili ta razpis, bomo mi zadeve izvedli,« dodaja župan: »Seveda pod pogojem, če dobimo pozitivno mnenje na usklajenost projekta s konservatorskim načrtom.«

Soršak: Če so napake v investicijskem programu, jih bomo popravili

Sopredsednica stranke je ob tem povedala, da je občina dobila 'zeleno luč' na podlagi neresničnih dejstev v investicijskem programu. Kot zatrjujejo v stranki, se ključne ugotovljene nepravilnosti projekta nanašajo na več napak pri finančni konstrukciji, ki posledično pomeni prekomerno in neupravičeno financiranje iz evropskih sredstev.

Soršak je za Mariborinfo pojasnil, da te zadeve ne pozna: »Če so napake, nas bo ministrstvo pozvalo, da jih odpravimo.«

V stranki Vesna projektu očitajo tudi nejasno projektno zasnovo, saj prihaja do različnih in nasprotujočih si informacij o obsegu poseka.

Soršak odgovarja, da je tako, kot je zapisano v projektu in konzervatorskem načrtu: »Zato to zadevo zdaj tudi zavod za varstvo narave in zavod za varstvo kulturne dediščine pregledujeta. Če bo usklajeno, bo to to. Če ne, pa bo bodo spremembo uredili z zavodoma, ki sta odgovorna za to.«

Pri Vesni zeleni stranki izpostavljajo tudi slabo komunikacijo v zvezi s pivolskim drevoredom, kjer se upošteva mnenje le določenih. Opozoriti želijo na morebitne neželene prakse in pred posekom spodbuditi strokovno izmenjavo mnenj, saj menijo, da do tega nikoli ni prišlo.

»Nismo dobili sploh nobenega poziva, kateri strokovnjaki bi o tem govorili,« o tem pravi Soršak: »Pri nas so to delali strokovnjaki, ki imajo žige dotičnih zbornic in jim zaupam.« 

Pomemben del naravne dediščine

Pri stranki menijo, da je ob drevoredu dovolj prostora, da se tematska pot za pešce in kolesarje uredi brez poseka dreves. V interesu jim je, da bo lipov drevored ostal v trenutnem stanju, da ga bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije.

»Ni res, da se vsi krajani strinjamo s posekom drevoreda, župan nikoli ni dobil popolnega soglasja županov. Menimo, da je drevored zaščiten in je naravna vrednota. Kot takega ga želimo ohraniti za prihodnje rodove,« je povedala članica lokalne civilne iniciative za ohranitev pivolskega drevoreda Martina Belšak.

Svoje mnenje je podal tudi magister inženir krajinske arhitekture Žan Lovše, ki je povedal, da se mu zdi posek zadnja rešitev:

»Kot krajinski arhitekt sem bil naučen, da je posek drevesa skrajni ukrep, v primeru, da drugačno posredovanje ni možno. Glede na to, da naj bi po besedah župana upoštevali mnenje stroke, nas v Vesni zeleni stranki bega vprašanje, kje se je zalomilo, da takega naravnega spomenika stroka in pristojne institucija niso prepoznali kot vrednega ohranitve.«