Omrežili Evropo in izdali tretji album - Joker Out o dinamičnem letu in pol: »Tudi ustvarjalni krči so del navdiha«

Joker Out so zagotovo najbolj vroča roba slovenske glasbene scene. Eksplozija popularnosti je sledila, ko se je skupina v Liverpoolu predstavila s pesmijo Carpe Diem. Čeprav je 21. mesto na Evroviziji pustilo grenak priokus, so se z njihovim nastopom in karizmo zapisali v srca poslušalcev s cele Evrope.

Ob koncu lanskega leta so napolnili Stožice, nato pa se leta 2024 podali na uspešno evropsko turnejo. Oboževalci so v 21 mestih v 13 državah z navdušenjem prepevali njihove uspešnice, in to v slovenščini.

V vmesnem času so 'pobegnili' iz rodne Slovenije. Za nekaj mesecev so se namreč preselili v britansko prestolnico, kjer so pridno delali na njihovem novem albumu. 

Nov album kot zbirka magnetkov, ki so se nabrali na leto in pol dolgem potovanju od začetka evrovizijske poti

Bojan Cvjetićanin, Jure Maček, Kris Guštin, Jan Peteh in Nace Jordan so na albumu Souvenir Pop združili vtise z različnih koncev Evrope.

Kot so dejali, album navdih išče v krajih, ljudeh in spominih zadnjega leta in pol ter poslušalce popelje na čustveno potovanje, ki izkazuje razvoj zasedbe. Skladbe na albumu so kot magneti na hladilniku, pravijo, kjer vsaka predstavlja živahno podobo, a skupaj tvorijo popolno celoto. 

Tretji album skupine po Umazanih mislih (2021) in Demonih (2022) ponuja drzen, nov zvok, a ohranja značilno prepoznavnost glasbe, s katero so osvojili oboževalce po svetu.  

Album je instrumentalno razgiban. Pri ustvarjanju namreč niso ostali zvesti le svojim običajnim inštrumentom, temveč so se lotili raziskovanja in eksperimentiranja. Tako so denimo približno polovico pesmi posneli na klaviaturah, za katerimi je stal 'kirarist' Jan. vključili so tudi elektronske bobne.

Ne le instrumentalno, album je razgiban tudi, kar se tiče različnih jezikov. Pesmi so v kar treh jezikih - slovenščini, angleščini in srbščini. 

Že na prvih dveh koncertih v Cvetličarni, ki sta bila le dober teden po izidu albuma, je občinstvo pesmi znalo na pamet. Album je prejel odlične domače in tuje kritike ter se že uvrstil na nekatere letne preglede albumov. Tako ga je denimo hrvaški glasbeni portal Muzika.hr uvrstil na drugo mesto najboljših domačih in regionalnih albumov leta 2024.

Fante iz skupine smo ujeli pred koncertom v Mariboru, ki je bil predzadnja postaja turneje  Album Release Tour. V sklopu te so dvakrat razprodali Cvetličarno, nastopili v Beogradu, Skopju, Zagrebu, po Mariboru nastopili še na Dunaju. 

Koncert v Novem Sadu, ki je bil sprva načrtovan, so zaradi nedavne železniške tragedije prestavili na prihodnje leto. »Rane so sveže in mislimo, da ni čas za glasbo,« so sporočili. 

Pred mariborskim koncertom smo z Bojanom in Nacetom poklepetali o nastopanju v tujini, ustvarjalnih krčih po evrovizijski evforiji in srčnih ljudeh, s katerimi delajo. Zaupala sta nam tudi, kakšno glasbo sta v zadnjem letu najpogosteje poslušala. 

V sklopu turneje ste se ustavili v Mariboru in sicer ste za prizorišče zbrali Štuk, ki za vas ni nepoznana lokacija. Tukaj ste že nastopali, tudi predstavili drugi album. Je bil to razlog, zakaj ponovno Štuk? Vas s tem vežejo neki spomini?

Bojan: »Štuk je za nas absolutno eden od epicentrov nastopanja kar se Slovenije tiče. Je tak kulten klub, s katerim povezujemo svojo glasbeno zgodbo že od samega začetka. Kar velikokrat smo že bili tukaj – in kot band in na kakšnih žurih. Kar se Maribora tiče, je to za nas tak ta glaven 'plac'.«

Štuk je v Mariboru sinonim za študentske zabave. Tudi moje študentsko življenje je bilo neločljivo povezano s Štukom. Kakšno je bilo vaše, kam ste zahajali na »partije«?

Bojan: »Težko bi rekel, da je bilo neločljivo povezano s Štukom, ker nismo iz Maribora, ampak jaz sem na Štuku celo delal na par študentskih zabavah kot MC. Tako da sem že tudi kakšen študentski žur tukaj dal čez.«

Kris: »Saj z 'ljubljanskim Štukom' pa je bilo neločljivo. V Cvetki si se marsikdaj znašel.«

Bojan: »To pa ja. Po mojem, da bi bila Cvetličarna nek najbližji približek Štuku.«

V tem letu po Evroviziji ste nastopali tudi na mnogih odrih po Evropi. Se od države do države razlikuje koncertna kultura?

Nace: »Mislim, definitivno se razlikuje po temu, ker ne govorijo povsod slovensko. Pa vsaka država ima neko svojo drugačno energijo, nek drugačen 'feedback' dobiš od njih. Težko bi zdefiniral, da je kje boljše kot doma. Samo drugače je.«

Bojan: »Kar je bila za nas največja razlika je to, da smo večinoma igrali neobremenjeno na dan v tednu. V Sloveniji smo bili navajeni vedno igrati v petek ali soboto, se pravi za vikend. Medtem ko v tujini smo nastopali od ponedeljka do nedelje dobesedno. Mogoče so v tujini nekoliko bolj navajeni, da glasbeniki prihajajo na turneje, sploh v kakšnih večjih mestih, in da greš na koncert, ne glede na to, kateri dan je.«

Za nov album ste dejali, da je zbirka magnetkov, spominov vsega tega, kar se vam je v zadnjem letu in pol zgodilo. Je vso to dogajanje s seboj prineslo samo veliko navdiha, ali kdaj tudi kak ustvarjalni krč?

Bojan: »Veliko ustvarjalnih krčev, ampak saj konec koncev so tudi krči en del navdiha. Bilo je eno tako zelo vihravo leto, polno nekih vzponov se nam je zgodilo v kratkem času in po vzponih morajo priti tudi padci. 

Ko pade malo raven dopamina in energije v krvi, je treba potem najti nek zdrav balans, kako zadevo speljati naprej, da ni potem totalen padec. Tako da smo se veliko s tem soočali, veliko enih novih situacij smo srečali, ker nikoli nismo bili v stiku s čem takim. Ampak se mi zdi, da smo dobro navigirali to.«

Kot smo že omenili je bilo v zadnjem letu kar natrpan urnik, veliko nastopov v tujini. Da pa vse poteka gladko, brez dodatnega stresa skrbi tudi vaša ekipa. Kaj bi rekla, s kakšnimi ljudmi delate?

Bojan: »V osnovi delamo res s ljudmi, ki so se nam pridružili po neki precej naravni poti. Za veliko ljudi bi kar težko zdaj iz glave določil, kdaj so se pridružili ekipi, zaradi tega ker so dejansko kar pritekli kot je nek rečni pritok k nam v ekipo. 

Delamo res z zelo srčnimi ljudmi, ki so izjemno predani tej naši zgodbi in ki jim je v osnovi všeč ta 'muzika' in ta zgodba. Bi rekel, da smo neke vrste taka funkcionalna in disfunkcionalna družina. Skupaj se veliko učimo, je pa vsak z nekimi svojimi znanji prinesel absolutno rast v ta bend.«

Pet skladb na albumu smo poznali že prej, pet je novih. Kako pomembno se vam zdi izdajanje singlov? Se vam zdi, da manj poslušamo albume na klasičen način – od začetka do konca?

Bojan: »Attention span (ang. razpon pozornosti) se je zelo skrajšal pri ljudeh na sploh, ker smo res navajeni hitrih informacij in vsebin, ki so zamenljive v trenutku. 

Tako da je mogoče album v celoti kar kompleksen medij za poslušanje, vsaj za tiste, ki niso res ekstremni 'fani'. Tako da se mi zdi, da je na sploh kazanje in sporočanje s pomočjo teh kratkih 'singlov', ki so v bistvu neke vrste naši 'Reels' dobra odločitev.«

Glasbo vse pogosteje poslušamo na pretočnih platformah kot na fizičnih nosilcih. Pred kratkim je izšel dolgo pričakovani Spotify Wrapped. Bojan in Nace, kaj razkrivajo vajine statistike? 

Bojan: »Spotify Wapped je zgledal zanimivo. Mislim, da smo imeli ravno nekaj manj kot milijon poslušalcev letos, več kot 20 milijonov predvajanj v 168 državah, če se ne motim. Mislim, da nas je najbolj presenetila številka za leta. Letos so nas poslušali za 118 let časa. 

Nace: »Verjetno si mislila, kako je izgledal najin osebni Spotify Wrapped?«

Bojan: »Aja najin oseben. Jaz sem imel top tri Post Malone, Magnifico in The Black Keys. 

Nace: »Jaz sem imel prvega Declan Mckenna.«

Bojan: »Spet?«

Nace: »Ne, nisem ga imel še nikoli. Kot tretji vem, da je bil Wham!.

Bojan: »Sta z mami poslušala?«

Nace: »To me je malo presenetilo.«

Bojan: »Kdo je bil pa drugi?«

Nace: »Ne spomnim se. Ampak jaz sem sredi leta malo šel na Spotify, drugače sem večinoma na Tidalu poslušal. Ni totalno realna slika.«

Kaj načrtujete po turneji? Načrtujete zaslužen počitek?

Bojan: »Imamo še neke plane, ampak zaslužen počitek je definitivno velik del teh planov.«