VIDEO: Soočenje mariborskih županskih kandidatov: Kljub skupni ljubezni do Maribora so se kresale iskrice

15 kandidatov, en županski stolček. Aktualnega župana Mestne občine Maribor Sašo Arsenoviča bo na nedeljskih lokalnih volitvah izzvalo kar 14 protikandidatov. 

A kot kaže, bosta, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, najresnejša tekmeca Arsenoviču nekdanji župan Franc Kangler in nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis, ki kandidira pod okriljem Gibanje Svoboda.

Slabih nekaj dni do lokalnih volitev smo zato v uredništvu Mariborinfo pripravili soočenje kandidatov za župana Mestne občine Maribor. Mnenja, načrte in vizije so tako soočili Saša Arsenovič (kandidira s podporo volivcev), Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS) in Vojko Flis (Gibanje Svoboda).

Beseda je tekla o energetski problematiki in mladih. Spregovorili so tudi o zaprtju Koroške ceste, športu v mestu, ter o razvojnih in infrastrukturnih projektih. Nenazadnje so z volivci delili vrednote, ki bi jih naj potreboval dober župan.

Sežigalnica: Da ali ne?

Sprva so mariborski županski kandidati govorili o energetski problematiki v mestu, med drugim sežigalnici, projektu, ki v mestu še vedno dviguje ničkoliko prahu in hkrati vzbuja nekatere pomisleke. 

Saša Arsenovič je poudaril, da sežigalnica prav zaradi polemik v mestu predstavlja projekt, ki je lahko izpeljiv šele v naslednjih šestih ali sedmih letih.

Zato poudarja, da bi se bilo potrebno v Mariboru osredotočiti na diverzifikacijo energentov. Občina bi naj tako že svojo pozornost namenjala projektom, ki se osredotočajo na sončno ter geotermalno energijo, ki bi naj skupaj zmanjšali odvisnost od plina.

Podobnega mnenja je tudi Vojko Flis, ki sežigalnici povsem ne nasprotuje, a v isti sapi izpostavlja odsotnost strokovnega konsenza, ko govorimo o sežiganju odpadkov ter posledičnih vplivov na zdravje. »Filtrirati se vsega ne da, velike delce da. Vendar je tukaj tudi dioksin, ki je rakotvoren. Pomislekov je tako veliko,« meni Flis.

Županski kandidat Franc Kangler pa ob tem poudarja, da ne gre za sežigalnico, temveč termično obdelavo odpadkov. 

»20 let jo že imajo v Celju, pa nihče od občanov Celja in okolice ne problematizira tega, tako kot smo pričeli mi v Mariboru,« je jasen Kangler, pri čemer dodaja, da gre za preverjeno obdelavo, ki jo podpira tudi znanost. »Naj občani z referendumom odločijo, ali se želijo glede na stanje cenejše ogrevati ali pa tudi dražje,« meni Kangler.

Občinski prostorski načrt razdelil občane in mestno politiko

V nadaljevanju so se županski kandidati dotaknili še ene pereče teme, ki je v pestri volilni jeseni razdelila mestno politiko, gre za občinski prostorski načrt Mestne občine Maribor.

Vojko Flis meni, da ko je govora o prostorskem načrtu, projekta ni potrebno pospraviti nazaj v predal, temveč je potrebno doseči konsenz, kar pa mestni politiki še ni uspelo. Po njegovo je potrebno tudi večje vključevanje širše javnosti.

Arsenovič na drugi strani pravi, da občinski prostorski načrt ni vroča predvolilna tema in dodaja, da je bilo nekoliko nespametno sprejemati načrt v volilnem letu. »Vendar, jaz vedno pravim, kar lahko storim danes, ne prelagam na jutri,« pravi Arsenovič. 

Tako tudi poudarja, da se v vseh mestih pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta dogaja, da se z njim ne strinjajo vsi. »Vedno nekdo nekaj izgubi ali pa ne dobi tistega, kar je pričakoval,« še dodaja.

S tem se v določeni meri strinja tudi Franc Kangler, ki pravi, da če želimo v mestu dvigniti kvaliteto življenja, potrebujemo občinski prostorski načrt. Vendar v isti sapi dodaja, da bi lahko zdajšnji župan Arsenovič ob sprejemanju novega prostorskega načrta nekoliko popustil.

Bo po Koroški cesti sledilo še zaprtje Starega mostu?

Županski kandidati, ki jim predvolilne napovedi kažejo najbolje, so na soočenju govorili tudi o infrastrukturi v mestu. Med drugim o zaprtju Koroške ceste in morebitnemu zaprtju Glavnega oziroma Starega mostu.

Franc Kangler meni, da bi moral zdajšnji mariborski župan Saša Arsenovič ob zaprtju Koroške ceste poslušati prometno stroko. Prav tako je mnenja, da je Arsenovič eno izmed glavnih cest v središču Maribora zaprl prehitro, predvsem iz vidika neurejenosti ostalih obvoznic, pri čemer omenja cesto na Lentu.

Na drugi strani Vojko Flis poudarja, da v mestu preveč govorimo le o njegovem središču, ter premalo o drugih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.

Ko je govora o zaprtju Starega mostu pa Arsenovič razlaga, da so se v mestu spremenile potovalne navade, zato je njihov načrt ta, da bi most sprostili za kolesarje, pešce in javni potniški promet.

Kako bi županski kandidati Zlato lisico zadržali v Mariboru?

Vemo, da je Maribor športno mesto. A se poraja vprašanje, ali občina za šport in športnike naredi dovolj.

Franc Kangler meni, da ne. »Velika razlika med mano in gospodom Arsenovičem je ta, da on gleda, kako bi občina nekaj pridobila, jaz pa gledam, kako bi občina nekaj dala ljudem. Tako je potrebno gledati tako, da tudi športnikom nekaj damo,« poudarja Kangler.

V mestu pa je v zimskih mesecih veliko govora tudi o smučarskem tekmovanju Zlata lisica, ki so jo zaradi pomanjkanja snega in drugih razmer že nekaj let zapovrstjo preselili v Kranjsko Goro. 

Saša Arsenovič pravi, da so nam Zlato lisico odnesle podnebne spremembe. »Odnesle so sneg, ki je predpogoj za Lisico in je tega več v Kranjski Gori. Upam, da bo letos drugače in bo mogoče že v tej sezoni lisica tukaj,« razlaga Arsenovič.

S tem pa se ne strinja Vojko Flis, ki pravi, da na selitev Zlate lisice niso vplivale le podnebne spremembe, temveč tudi neizpolnjevanje občinskih zavez do tekmovanja in nepripravljenost smučarske proge. »Tako je tudi letos letos ne bomo pričakali, tudi, če bo snega dovolj,« meni Flis.

»Tukaj se zdaj znova vidi, da gospod ve več o medicini kot o vodenju mesta,« pa na Flisove očitke odgovarja Arsenovič.

V mesto želijo privabiti visokotehnološka podjetja

Na predvolilnem soočenju je bilo govora tudi o tem, ali lahko Maribor ustavi beg možganov in se morda spremeni v podjetniško meko.

Saša Arsenovič pravi, da so za razvoj podjetništva v mestu intenzivno delali že v tem mandatu, pri čemer omenja izkoriščanje nepovratnih sredstev in občinska sredstva namenjena za vzpostavljanje samostojnih podjetij in kot pomoč obstoječim poslovnim subjektom.

Vojko Flis na drugi strani meni, da je bilo v Mariboru v tehnologijo in tehnološki park vloženega premalo, Franc Kangler pa poudarja, da bi si v mesto želel privabiti predvsem visokotehnološka podjetja, kot je to praksa v sosednjih državah. 

Mladim bi zagotovili dostopna stanovanja in dobro plačane službe

Kaj pa mladi? Kako bi županski kandidati, ki se potegujejo za stolček Mestne občine Maribor, mlade zadržali v mestu in zanje ustvarili boljše pogoje?

Vojko Flis poudarja, da naj bi v Mariboru v zadnjih nekaj letih izgubili približno tri tisoč mladih in da je v mestu demografska slika »katastrofalna«.

»Maribor na tem področju ni zaspal,« pa meni Franc Kangler, pri čemer dodaja, da težava v mestu ni samo odsotnost stanovanj za mlade, temveč tudi odsotnost osebnih dohodkov, ki so povečini prenizki.

Podobnega mnenja je tudi Flis, ki pravi, da so v Mariboru potrebna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Tako je po njegovo potrebno v mestu ustvariti boljše pogoje za boljši industrijski razvoj. 

Saša Arsenovič pravi, da v mestu ni manj prebivalcev in mladih, kot trdi Flis. »Podatki kažejo, da nas je dva tisoč več kot leta 2018. Imamo več vpisa tako v vrtce kot v osnovne šole. Kažete neko sliko, ki ni resnična. V resnici nas je več, več je mladih in to je dobro,« poudarja Arsenovič.

Ko pa je govora o dostopnosti stanovanj za mlade, pa Arsenovič razlaga, da je potrebno za večjo dostopnost zagotoviti predvsem nova stanovanja. Tako se je po njegovo v zadnjih treh letih v Mariboru zgradilo rekordno število kvadratnih metrov stanovanj. »Toliko, kot se zdaj gradi, se ni še nikoli,« še dodaja Arsenovič.

Flis ob izvolitvi napoveduje vsakoletno drsališče

V zadnjih dneh pa je v mestu vroča tema tudi drsališče. Že drugo leto zapored namreč mariborska občina v prazničnem času ne bo postavila drsališča. Lani je bil razlog za to epidemija, letos velike podražitve energije.

Prav zaradi tega se je tako kot lani aktiviral mariborski gostinec Silvester Gorjup, ki želi z donacijami zbrati dovolj denarja za postavitev drsališča ob njegovem lokalu. 

Tisoč evrov je med drugim daroval tudi Vojko Flis, ki je poudaril, da če bo postal župan, bo imel Maribor vsako leto drsališče. »Prebivalci so ga vzeli za svojega in to je ena izmed značilnosti decembrskih dni,« razlaga Flis.

Na drugi strani Saša Arsenovič na odsotnost občinskega drsališča odgovarja, da ima Maribor Ledno dvorano. Drsališče, ki obratuje celo leto. 

»Ko sem prevzel mandat, smo po nepotrebnem financirali sto, dvesto tisoč evrov letno za drsališče in smo pritegnili privatni kapital, ki je to drsališče vedno naredil. Letos, ko so višje cene energentov, mu ni šlo skozi,« pa razlaga Arsenovič.

Ali mora župan res izkoristiti svoj vpliv za korist mesta?

Za konec smo se s kandidati dotaknili tudi teme vrednot, ki bi jih naj posedoval dober župan. Pri tem pa tudi na soočenju nismo mogli spregledati letošnjega incidenta Saše Arsenoviča. Arsenovič še tako vedno vztraja, da mladoletniku ni storil prav ničesar in da nasilja ni bilo.

»Opravičil sem se javnosti, predvsem zaradi tega, ker sem pričel s tem, proti čemu sem se boril. To je polariziranje, ali sem jaz kot človek, župan, ravnal prav ali ne. Edina točka je bila, da sem se jaz tega fanta dotaknil, zaradi česar sem se očetu opravičil,« razlaga Arsenovič. 

Pri tem dodaja, da če ne bi bil župan, se ne bi nikoli strinjal s postopkom na tožilstvu. »Imam mirno vest, da mu nisem naredil nič. Tudi se s fantom normalno pogovarjava, ko se vidiva. Zato je ta zgodba zaključena,« še pravi Arsenovič. 

Kaj pa, ko je govora o Kanglerju, radarjih, posledičnem odstopu in njegovih številnih kazenskih postopkih? »Če bi dobro poznali številne sodne postopke, bi poročali o krivicah,« meni Kangler, pri čemer naj bi po njegovo prišlo tudi do prirejanja dokazov in sodnih spisov. 

»Jaz nisem bil na sodišču za niti eno kaznivo dejanje, da sem sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist. Samo v enem primeru, da sem kot župan izkoristil svoj vpliv in Mestni občini Maribor pridobil sedem milijonov evrov iz Evrope za izgradnjo lutkovnega gledališča. Župan mora izkoristiti svoj vpliv za korist mesta,« še poudarja Kangler.  

Kakšen bi naj torej bil županski Kandidat? Vojko Flis pravi, da mora biti povezovalen, sodelovalen in biti pripravljen na dialog in gojiti spoštljiv dialog s sogovornikom.