Dan mrtvih niti približno ni praznik, ki bi ga po svetu poznali le kristjani. Njegove resnične korenine segajo davno nazaj v zgodovino starih Keltov, ki so praznovali tako imenovani samhain.

Podatki o poganskem keltskem prazniku samhain segajo v peto stoletje pred našim štetjem. Zanje največji praznik leta je označeval konec poletja in začetek novega zemeljskega cikla: zime. Kelti so se s praznikom zahvalili za poletno letino, ki so jo v pričakovanju zime v tem času že pridno skladiščili. Poskrbeli so tudi za zakol živali, ki zime sicer ne bi preživele.

31. oktobra naj bi bila tančica med svetom živih in mrtvih najtanjša.

Rituali za stik z umrlimi

Največja skrivnost tega praznika je prav njegova mistična narava. V tem času, torej 31. oktobra, naj bi bila tančica med svetom živih in mrtvih najtanjša. Zato so v tem obdobju opravljali tudi razne okultne rituale, v katerih so skušali vzpostaviti stik z umrlimi. Zaradi prisotnosti duhov so takrat tudi veliko vedeževali in prerokovali, saj je tovrstno početje v tem času najbolj učinkovito.

Krščanstvo poganske praznike želelo pomesti pod preprogo

Praznik so ob stiku s Kelti menda prevzeli tudi stari Rimljani. A s tovrstnimi praznovanji se vsi niso strinjali – leta 538 je namreč papež Gregor IV odredil preimenovanje tega praznika v vse svete in seveda tudi izbrisal njegove poganske korenine, s to razliko, da so ga praznovali dan zatem, torej prvega novembra. Šlo je za zrcalno sliko samhaina – vsi sveti, ki so jih dotlej praznovali trinajstega maja, je bil praznik živih, v katerem so se spominjali življenja svetnikov. Danes vse svete praznujemo na enak dan kot dan na spomin mrtvih, ne gre namreč za enaka praznika, četudi imata enake korenine. Dan na spomin mrtvih v Sloveniji praznujemo od druge svetovne vojne naprej.

Halloween in dan mrtvih – pravzaprav isto

Haloween izvira iz prvotnega poimenovanja Hallow evening (posvečena noč), v ZDA pa so ta praznik prinesli Irci. Že v Samhainu so poznali sladkarije in izrezljane buče, le da tedaj niso imele potrošniške konotacije.

Izrezljane buče s svečo so postavili pred vrata, da bi se obvarovali morebitnih zlih duhov, ki jih je bilo v tem času očitno na pretek. Iz istega razloga so darovali tudi sladkarije. Pa kostumi? Hja, pomislite na današnje strašljive klovne, tudi teh se vsi prestrašimo. Zakaj ne tudi zli duhovi?

Torej, iz starodavnega samhaina smo dobili tri ločene praznike s podobnimi motivi. Seveda pa originalni samhain še vedno praznujejo po svetu, zlasti v deželi njegovega izvora, v Veliki Britaniji, na Irskem in Škotskem.

V Sloveniji še vedno poganska praznovanja

V Sloveniji smo našli tri poganska društva, PanPogan, Slovenske staroselce in društvo pripadnikov Wicca. Za slednja dva podatkov o morebitnem praznovanju samhaina nismo našli, ga pa organizira PanPogan, a seveda proč od oči javnosti.

Pogani smo torej po malem v bistvu vsi, ki obeležujemo dan spomina na mrtve. Starodavnemu prazniku smo nadeli le drugo ime, a obenem pozabili tudi na njegov prvotni pomen.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice