Informacijska točka Europe Direct Pomurje je izvedla spletno razpravo o prihodnosti trajnostne mobilnosti v Sloveniji in naslovila izzive pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, financiranja in ukrepe na področju trajnostne mobilnosti.

Zeleni prehod in trajnost sta temelja načrta za okrevanje in tudi skladna z zavezo Evropske unije, da do leta 2050 vzpostavimo gospodarstvo in družbo z ničelnimi neto emisijami.

Načrt je ambiciozen. Do leta 2030 naj bi zmanjšali emisije za 50 odstotkov, do leta 2050 pa postali ogljično nevtralna družba. 

»Gotovo bo prišlo tudi do še večje obdavčitve emisij, kar je tudi načrt pridobivanja lastnih sredstev Evropske unije. Seveda, pa ne bo dovolj, če bo to delala samo Evropa. K temu mora aktivno pristopiti ves svet. Po raziskavah Evropa prispeva komaj devet odstotkov vseh izpustov svetovnih izpustov, ampak mi smo se nekako odločili, da moramo biti vodilna sila na tem področju in potem bodo drugi videli ta zgled in tudi počasi sledili, tako da je pomembno, da se priključijo tudi tisti največji onesnaževalci,« pravi evropska poslanka Ljudmila Novak. 

Evropska unija je sprejela sklad za okrevanje in večletni finančni okvir 2021-2027, kjer bo članicam Evropske unije skupaj na razpolago 1800 milijard evrov.

Ukrepi trajnostne mobilnosti 

Ključno vlogo na poti k trajnostni mobilnosti mora odigrati prometni sektor. Prednostna naloga ministrstva za infrastrukturo je celosten pristop pri načrtovanju prometa in mobilnosti, s katerim si prizadevajo rešiti ne le izzivov države, ampak tudi regij in lokalnih skupnosti, ki so povezani s prometom in mobilnostjo ter prispevati k njihovim ključnim razvojnim potencialom.

»Že v tej finančni perspektivi se izvajajo zelo intenzivni ukrepi izvajanja infrastrukture za pešce in kolesarje. Posebna pozornost je bila namenjena ukrepom trajnostne mobilnosti z namenom, da se zmanjša ogljični odtis prometa, zato so bila sredstva zagotovljena v okviru prednostne naložbe spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij,« pojasni vodja Sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri ministrstvu za infrastrukturo Milena Černilogar Radež. 

Med ukrepi trajnostne mobilnosti niso pozabili niti na uvajanje alternativnih oblik v prometu 

»Ena vloga se nanaša na gradnjo treh polnilnih mest in sicer za polnjenje e-avtobusov. Tako da tudi ta vloga je pri nas v pregledu,« še dodaja Černilogar Radež. 

Električni avtobus.

Kaj je ključ do trajnostne zelene prihodnosti?

»Organizirati se moramo tako, da bi živeli lokalno. Eno je to. In potem, ko govorimo o domačih virih, vemo, da doma nafte nimamo. Imamo pa ogromno trajnih virov. Imamo sonce, vodo, veter in tako dalje. In te vire, če vemo pretvoriti v obliko energije, potem je smiselno, da vse, kar potrebuje energijo, uporabljamo v našem življenju, da gre na elektriko. Ko bo vse šlo na elektriko in bodo tudi ti viri trajni in lokalni, ne bomo onesnaževali,« poudarja Matej Čer, ustanovitelj podjetja Avant Car. 

Slovenija je zelena dežela, od nas pa je odvisno, kako zelena bo ostala, je zaključila evropska poslanka Ljudmila Novak. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice