Za novoletne praznike smo skočili preko meje preveriti praznične čare mesta Szombathely oziroma Sombotel.

Madžarsko mesto Sombotel je županijsko središče s sedežem rimskokatoliške škofije, ki je v preteklosti zajemala ozemlje Prekmurja, sedaj pa še Porabskih Slovencev na Madžarskem.

Sombotel je zabeležen kot najstarejše mesto na Madžarskem.

Ustanovili so ga Rimljani leta 45 z imenom Colonia Claudia Savariensum (Klaudijeva kolonija Savarijcev). Kasneje je Konstantin Veliki Savarijo proglasil za glavno mesto province Pannonia Prime in za mesto se je pričel vrhunec blaginje: povečalo se je prebivalstvo, zrasle so novogradnje, med njimi tudi javno kopališče in amfiteater. 

Večkrat uničeno in obnovljeno ...

Med leti 441 in 445 so Savarijo zasedle Atilove vojske, leta 456 pa se je porušila zaradi potresa. Kasneje so mestna obzidja obnovili in z materialom, ki je ostal od rimskih stavb, zgradili nove stavbe. Medtem ko se je latinsko prebivalstvo izselilo - večinoma v Italijo, pa so mesto naselili predvsem Goti in Langobardi. 

Kasneje so mesto zasedli Franki, njihov kralj pa je leta 875 poklonil mesto salzburškemu nadškofu (predvideva se, da so takrat zgradili tudi grad). 

Madžari so prevladujoče prebivalstvo postali šele okoli leta 900, med letoma 1241 in 1242 pa ga je uničila mongolska invazija.

Szombathely so kasneje ponovno obnovili in leta 1407 je prejel status svobodnega kraljevega mesta. 

V času turške okupacije so Turki dvakrat - 1664 in 1683 - napadli mesto, a so ga zaščitila mestna obzidja. Na začetku 18. stoletja se je princ Rákóczi - s podporo prebivalcev - uprl Habsburžanom, ki so zasedli mesto, a junija 1710 je več kot 2.000 ljudi porazila kuga. Kot da ni bilo dovolj, so šest let kasneje mesto zajeli plameni.

Zaradi omenjenih izgub po vsej regiji je habsburška krona, predvsem vzdolž reke Donave, poselila Nemce. Dovolila jih je tudi obdržati svoj jezik in vero, mesto pa je z naraščajočim prebivalstvom ponovno pričelo napredovati. Marija Terezija je leta 1777 ustanovila škofijo Szombathely, za mesto pa je poskrbel tudi škof János Szily: porušili so ruševine gradu in zgradili nove stavbe, vključno s katedralo, kompleksom škofovske palače in šolo. 

Za 110 dni so leta 1809 mesto zasedle Napoleonove vojske, kasneje pa je požar uničil dve tretjini mesta. Temu pa je sledila še epidemija kolere.

Mesto je železniško progo dobilo leta 1865, v 70. letih pa postalo glavno železniško križišče. V sredini osemdesetih 19. stoletja je še povečalo svoje ozemlje s priklopom bližnjih vasi. Deset let se je infrastruktura še razvila - s tlakovanimi cestami, kanalizacijskim sistemom in progo za povezavo železniške postaje, centra mesta in cerkve. Zgradili so tudi prvi mestni kazino, hotel (Kovács Szálló, kasneje Hotel Savaria) in prvo sirotišnico.

V štiridesetih letih se je prebivalstvo povečalo za kar štirikrat.

Po Trianonski pogodbi je Madžarska izgubila veliko zahodnih ozemelj pred Avstrijo in le 10 kilometrov od nove državne meje je Szombathely prenehal biti središče zahodne Madžarske. Med svetovnimi vojnami so bile tam ustanovljene številne šole.

Med letoma 1926 in 1929 je bila tam zgrajena najmodernejša bolnišnica v Podonavju.

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto del logistične vojaške infrastrukture, ki je podpirala sile osi. Leta 1944 in 1945 so mesto in kraj večkrat bombardirali z letalom ameriške 15. letalske sile, sovjetske sile pa so 29. marca 1945 prevzele nad Szombathelyjem nadzor.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je sledila industrializacija, zgradili so številne tovarne in nekaj novih javnih zgradb. Leta 2006 so prejšnjega stoletja je bilo mesto industrializirano, zgradili so številne tovarne in nekaj novih javnih zgradb, med njimi okrajno knjižnico, zaprt bazen in galerijo. Leta 2006 so s finančno pomočjo EU dokončali obnovo glavnega trga mestnega središča.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice