Od kdaj naprej lahko pustimo otroke same doma in kaj moramo pred tem vedeti?

Vsi se radi spominjamo časov, ko so bili starši še v službi, mi pa smo bili doma že pred njimi in uživali, dokler se starša nista vrnila domov. Danes so se stvari precej spremenile. Veliko bolj pogosto se poraja vprašanje, kdaj je otroku dovoljeno ostati samemu doma in za koliko časa. Pri nas namreč ni enoznačnega odgovora, koliko mora biti otrok star, da mu lahko zaupamo ključe stanovanja, saj je pomembna predvsem zrelost.

Predšolski otrok še ni zrel, da bi bil sam doma ali na igrišču, razen za nekaj minut, saj je namreč zelo radoveden in gotovo bo vedno našel kaj, kar bo ogrožalo njegovo varnost. Pri osmih, devetih letih postaja že sposoben razumeti sporočila in predvideti nevarnost, istočasno pa se razvije občutek za čas.

Starost ni edini pogoj

Če želite pustiti otroka ali šolarja samega doma ni le pomembna njegova starost. Veliko bolj pomembno je to, kakšen je otrok po naravi. Če je otrok po naravi prestrašen, nesamozavesten in predvsem neodgovoren, kar je spet odraz vzgoje, ga seveda ne smemo puščati samega doma oziroma je tveganje nekoliko večje kot pri otrocih, ki že zgodaj kažejo neodvisnost in zrelost. V takšnih primerih ni težav, če je otrok sam doma že zjutraj, preden gre v šolo in tudi ko pride iz nje, če so starši še v službi.

Otrok mora znati preučiti situacijo

Ko ocenite, da je otrok dovolj zrel za samostojno bivanje doma, je zelo pomembno, da zna preučiti oziroma oceniti različne situacije v katerih se lahko v tem času znajde. Predvsem je pomembno, da bo znal pravilno reagirati, če nekdo pozvoni na vratih in ob poplavi ali požaru. Pomembno je tudi, da je otrok že sposoben oceniti komu po telefonu ali kako drugače lahko zaupa, da je sam doma, v katerih situacijah mora nemudoma kontaktirati starše in komu sploh lahko odpre vrata, še posebej v večernih urah. Predvsem pa je z otrokom, ki ga nameravamo pustiti samega doma, potrebno doreči, kaj bo v tem času doma počel. Brezidejni otroci lahko hitro skrenejo k nevarnim in predvsem neodgovornim idejam.

Držati se dogovora

Zelo pomembno je, da se vsi držimo dogovora. Če pričakujete, da bo otrok poslušal in upošteval vse vaše nasvete in pravila, je odgovorno, da se tudi vi držite svojih obljub in se vrnete domov ob dogovorjenem času. V takšnih primerih otrok nikakor ne smete puščati na cedilu, saj se lahko prestrašijo in izgubijo vaše zaupanje.

Odločitev v rokah staršev

Starši morajo sami presoditi, ali je njihov otrok dovolj zrel in samostojen, da sam hodi iz šole domov, prečka cesto in čuva mlajšega brata ali sestro. O vseh nevarnostih se morajo najprej pogovoriti in ga naučiti, kako naj ravna ob požaru ali potresu. V zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne navajajo starosti otroka, ko naj bi bil dovolj samostojen, da ga starši lahko pustijo samega doma. 102. člen navaja zgolj, da morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

V ZDA recimo velja zakon, ki narekuje, da otroci mlajši od 12 let ne smejo biti prepuščeni samim sebi v domačih štirih stenah, razen za kratek čas, mlajši od 16 let, pa ne smejo sami doma prebiti noči. Zakon je bil sicer sprejet z veliko kritike staršev, da jim jemlje osnovno pravico samostojnega odločanja in vzgoje.

Kdaj torej?

Psihologinja Andreja Pšeničny poudarja, da so strokovnjaki enotnega mnenja, da je najnižja starostna meja za tolikšno samostojnost deset let, še bolje pa je, če je otrok kakšno leto ali dve starejši. Vendar morajo starši znati oceniti zrelost in sposobnost presoje pri svojem otroku.

Sočasno se pri otroku razvijata potreba po varnosti in samostojnosti. Pšeničnyjeva navaja: »Če je pri otroku v ustrezni meri potešena potreba po varnosti, se v njem oblikuje občutek moči in veljave, krepi se mu samopodoba, dviga samozavest, kar omogoči, da stopi v ospredje potreba po samostojnosti, ki postaja vse močnejša.« Od staršev pa je odvisno, ali bodo vzpostavili harmonijo med tema dvema težnjama.

Kljub hitremu življenju in nenadnim spremembam je treba otroka postopoma pripravljati na to, da ga doma nihče ne bo pričakal. Ko otrok sam začuti, da ga ni strah, ga lahko za nekaj minut pustite samega, vi pa medtem opravite manjši nakup v bližnji trgovini ali pri sosedih popijete kavo. Dovoliti mu morate, da vas lahko medtem zaradi česar koli pokliče. Če vidite, da vas otrok ni pogrešal, lahko čas vaše odsotnosti podaljšujete.

Sami čez cesto

Po zakonu morajo v prometu prvo- in drugošolci nositi rumene rutke, da so bolj vidni. V povprečju odhajata sama domov dva učenca na razred, zato je smiselno otroke pred tem dobro poučiti o prometnih predpisih. Če mora otrok prečkati cesto, kjer ni semaforja, morate upoštevati, da se vozniki dostikrat ne ozirajo na pešce.

»Kot starši morate vedeti,« razlaga Andreja Pšeničny, »da otroci pred osmim, devetim letom načeloma niso sposobni ustrezno presoditi varnosti, še več, otrok je šele po desetem letu sposoben pravilno oceniti oddaljenost avtomobila, zato ni nepomembno, ali mora pri tem prečkati cesto.«

Najbolje je, da odrasli kljub temu, da vas zjutraj priganja ura, s šolarjem skupaj večkrat prehodite pot do šole in ga nenehno opozarjate, kam naj pogleda, kaj naj upošteva, čemu se mora izogniti in podobno.

Ne prehitevajte dogodkov, prisluhnite otroku in raje neštetokrat preverite, ali je vaš otrok dovolj zrel in samostojen, da ob njem ni odrasle osebe. Tudi ko boste uvedli prakso, da otrok sam zapusti šolo in preživi popoldne sam, vedite, da to ne pomeni, da se boste lahko potem cele noči zabavali zunaj. Po mnenju psihologinje se lahko celo otrok, ki je sicer sposoben nekaj časa ostati sam, ne da bi pri tem doživljal večjo stisko, ob prebujanju močno prestraši, če ni pripravljen na to, da je sam.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice