Klimatske naprave so v pasje vročih dneh v veliko pomoč, a vendar dobro vemo, da lahko z njimi povzročimo tudi precejšnjo škodo za naše zdravje.

Velike temperaturne razlike, ki nastopijo s pretiranim hlajenjem prostorov, gotovo niso dobre za naše počutje. Bistvene so zato prava izbira, namestitev in uporaba naprav.

Napake, ki se jim velja izogniti

Kot prvo moramo dobro razumeti delovanje naše naprave, torej ali na primer zajema zrak zunaj ali ga filtrira ali uravnava vlago v zraku, slednje namreč lahko tudi omeji hitrost razmnoževanja pršic in pomaga alergijskim bolnikom.

Med pogostejšimi napakami pri uporabi klimatskih naprav je prekomerno hlajenje; prenizko nastavljene temperature in naprave, usmerjene v ljudi namesto v prostor. Vse to lahko vodi v slabo počutje, glavobol in druge težave, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Gre za tako imenovani sindrom bolne zgradbe, ki je povezan s poslabšanjem astme ali rinitisa – vnetja nosne sluznice. Še posebej občutljivi so na temperaturne razlike otroci, starejši ljudje in bolniki.

Da bi zagotovili varno rabo, pa se moramo posvetiti tudi rednemu in pravilnemu čiščenju naprave ter servisiranju. Če redno vzdrževanje zanemarimo, se v klimatski napravi množijo mikrobi, ki se ob delovanju sproščajo v zrak ter pri človeku povzročajo okužbe in vnetja.

Prav tako ne smemo pozabiti, da klimatska naprava nikakor ni nadomestilo za redno zračenje bivalnih prostorov.

Izbor in namestitev klimatske naprave

Ob samem nakupu klimatske naprave medtem bodite pozorni na to, kje zajema zunanji zrak, kakšno je zunanje onesnaženje in kakšni so filtri, ob tem pa ne pozabite niti na morebitni hrup.

V boju proti vročini pa lahko veliko dosežemo že tudi s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo zgradb. Tako se navsezadnje izognemo veliki energetski potrati. 

Premišljeno tudi v avtomobilih

Še posebej smo stresu, ki ga predstavljajo hitre temperaturne razlike, izpostavljeni ob vstopanju oziroma izstopanju iz avtomobilov. 

Prav zato Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča zmanjšanje hlajenja 5 do 10 minut pred prihodom na cilj, da si zagotovimo postopno prilagajanje na zunanje temperature. Hkrati ne pozabimo predhodno prezračiti močno razgreti avtomobil, preden sedemo vanj in vklopimo hlajenje.

Rešitve so povsod

Nekoliko težavnejše hlajenje seveda postane, ko zapustimo udobje svojega doma oziroma vozila. A še vedno se lahko pred pripeko zatečemo v klimatizirane javne prostore, kot so knjižnice, trgovski centri, cerkve in muzeji. Še najbolje je, da se izognemo betonu in se iz mestnih središč umaknemo v naravo. Že nekaj ur bivanja v hladnejšem okolju namreč bistveno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve.

Koliko sploh znaša idealna temperatura zraka za človeka?

Tako imenovano cono toplotnega udobja, v kateri ne čutimo ne hladu ne vročine in ne zaznavamo gibanja zraka oziroma pomanjkljive vlažnosti, lahko zagotovimo z upoštevanjem naslednjih vrednosti, predpisanih s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb:

  • temperatura med 22 in 26 stopinj Celzija,
  • relativna vlažnost 30─60 odstotkov,
  • srednja hitrost zraka v času hlajenja 0,15 metra na sekundo.

V splošnem pa se v času, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija ravnajte po pravilu, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo od tiste, na katero pozimi ogrevamo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice