Ko se Mariborčani odpravijo po delo še dlje ...

NovicaKomentarjiDeli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google Plus Pošlji po elektronski pošti

Moje ime:

Moj email:

Prijateljevo ime:

Prijateljev email:

Besedilo:

Povezava bo samodejno pripeta v sporočilo

Ko se Mariborčani odpravijo po delo še dlje ...

Po kruh čez mejo, 2. del

Ko se Mariborčani odpravijo po delo še dlje ...
  • Ko se Mariborčani odpravijo po delo še dlje ... Ko se Mariborčani odpravijo po delo še dlje ...

Pred dvema dnevoma smo pisali o Mariborčanih, ki so se odločili poiskati kruh v tujini znotraj Evropske unije, danes pa dodajamo odgovore tistih, ki so stopili še v oddaljenejše časovne pasove.

Najprej se je treba zavedati, da gre za vstop v prostor jezikovnih, kulturnih, podnebnih in delovnih razlik, prav tako pa se razlikuje delovna praksa ter čas in način prijave. Še preden se odpravimo s trebuhom za kruhom, je dobro preveriti tudi pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij, saj se nacionalne zakonodaje med seboj razlikujejo.

Za delo v nekaterih državah izven Evropske unije je potrebno pridobiti delovno vizum ali delovno dovoljenje. Potrebujete ga recimo za Avstralijo in Novo Zelandijo, če želite na slednji ostati dlje časa in delati. Za Kanado obstajajo različne vrste vizumov, ZDA pa ga zahtevajo, če tam ostanete nad 90 dni z željo po delu.

Nova Zelandija povzroči tudi kakšen siv las

Matevž se je med študijem odločil, da si želi potovati in spoznati azijski predel. »Najprej je šlo za primarno željo po potovanju, ki pa sem si ga lahko financiral le s tamkajšnjim delom,« je namen objasnil sogovorec. »Po pridobitvi primerne vize za Novo Zelandijo, ki zna biti kar težava, sem se prijavil na ogromno oglasov. Sprva sem iskal delo v manjšem mestu Tauranga, vendar pa dela – tudi zaradi pomanjkanja kompetenc – dolgo nisem našel. S prihodom v večje mesto Auckland pa se je odprlo ogromno priložnosti, zato sem rahlo obžaloval, da nisem že takoj poskusil v omenjenem prostoru.«

»Težava je bila, da so nekatera delovna mesta zahtevala lokalno vozniško dovoljenje, kjer mednarodno ni zadostovalo. Tudi sama viza je bila do neke mere omejujoča, saj je omogočala, da sem za istega delodajalca lahko delal maksimalno tri mesece, nato pa je sledilo ponovno iskanje novega dela,« je na nekaj ovir opozoril Matevž.

Egipt, Tunizija in Turčija

Govorili smo tudi z mariborskim turističnim vodičem Martinom, ki so ga zaposlili že na več različnih turističnih lokacijah, sedaj pa se je udomačil na španskem otoku. Pred tem je delal v Egiptu, Tuniziji in Turčiji, kjer je bil redno zaposlen, najprej kot turistični vodič, nato pa je na podlagi dela napredoval v vodjo destinacije.

Po tem, ko je pustil nedokončan študij, se je ozrl po slovenski ponudbi del: »Kot turistični tehnik sem pregledal ponudbo del v naši stroki, vendar pa takrat ni bilo veliko povpraševanja po turističnih delavcih. Drugače pa je bilo na raznih mednarodnih turističnih zaposlitvenih iskalnikih, kjer sem med brskanjem po portalu naletel na ponudbo turške turistične agencije, ki večinoma posluje z Evropo. Poslal sem življenjepis, preko Skypa opravil intervju in čez teden že letel v Antalyo (Turčijo). Podjetje je v roku dveh tednov priskrbelo potrebno dokumentacijo, uredilo prijetno bivališče in lahko sem pričel z delom. Morem pa reči, da so me sprejeli lepše, kot sprejemamo tujce pri nas. Še zdaj sem z nekaterimi sodelavci ostal v stiku kot prijatelj.«

Možnosti, možnosti ...

Svoj delovni razvoj je Martin objasnil s tem, da so »v moji panogi vedno možnosti napredovanja, in države, ki jim turizem pomeni en izmed glavnih virov prihodka, omogočajo in ponujajo dodatno usposabljanje ter izobraževanje delavcev. Jezika se sčasoma navadiš in če imaš vsaj malo interesa, ga lahko v samem okolju hitro usvojiš. Kar se tiče prilagoditev, pa zagotovo najprej traja, da ustvariš nek socialni krog in se navadiš načina, okolja in odtujenosti od doma«.

»Ne obžalujem ničesar, saj sem med tamkajšnjim delom spoznal neverjetne kraje in ljudi, pridobil izkušnje ter zapolnil življenjepis. Z delodajalci sem imel res srečo, saj so mi pomagali od kritja stroškov poti in bivališča pa vse do birokracije, s katero sem imel kar nekaj opravkov.
Slovenija pa bi morala začeti zaposlovati več mladih ljudi po opravljeni praksi, predvsem pa bi morala začeti pošteno plačevati delavce glede na opravljeno delo,« je še dodal sogovorec.

Barbara Mastnak
sobota, 8 Julij, 2017 - 07:23 Osveženo: 8. Julij 2017 - 16:54

Soustvarjaj

Komentarji

Dodaj komentar

CAPTCHA
Da bi preprečili nezaželjeno dodajanje vsebin, odgovorite na enostavno vprašanje.
Fill in the blank.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.