V produkciji Društva X-OP in koprodukcije KID KIBLA se je v ponedeljek, 1. marca, odvila spletna mednarodna konferenca RESCUE – Kreativna obnova zapuščenih industrijskih območij v Evropi.

Konferenca se je osredotočila na raznolike prakse regeneracije industrijske dediščine po vsej Evropi. Industrijska dediščina se nanaša na lokacije, strukture, stavbne komplekse, območja in pokrajine ter stroje, predmete ali dokumente, ki predstavljajo dokaze o preteklih ali trenutnih industrijskih procesih.

Kot kompleksna družbena in kulturna zapuščina oblikuje življenje skupnosti in vpliva na velike premike v celotnih družbah in vseh vidikih javnega in zasebnega življenja.

S tem razlogom konferenca obravnava otipljive in neotipljive razsežnosti v ozadju industrijske dediščine, pri tem pa obravnava širok spekter vprašanj od opuščenih lokacij do zgodovine delavcev in organizacije dela.

Konferenca se je odvila v okviru mednarodnega projekta RESCUE (2019–2021), ki je namenjen regeneraciji opuščenih industrijskih lokacij z ustvarjalnostjo v Evropi. Kot taka je konferenca združila mednarodno skupino umetnikov, delavcev v kulturi in arhitektov z namenom predstavitve lastnih praks, ki se ukvarjajo z nujnimi vprašanji obnove industrijske dediščine.

Gostje konference so bili Chiara Bonfiglioli, Dora Chatzi Rodopoulou, Božena Končić Badurina, Irfan Hošić, Miha Lovše, Zahra Mani, dogodek pa je moderirala Irena Borić.

Projekti, ki so bili predstavljeni na konferenci

Na dogodku je Zahra Mani, glasbenica, skladateljica in kuratorka iz avstrijske organizacije Klanghaus Untergreith, predstavila projekt RESCUE. Gre za projekt manjšega sodelovanja, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa, in združuje partnerje iz Italije, Nemčije, Slovenije in Avstrije.

Skozi umetniške pristope, izmenjavo, sodelovanje, dialog in inovacije, uporaba ali interpretacija industrijskih prostorov postane orodje komunikacije in ustvarjalnih procesov v družbi. Zahra je pri tem izpostavila, kako je covid spremenil vsakodnevno delovanje in način mišljenja tudi v dojemanju prostora. 

Chiara Bonfiglioli je predavateljica študij spolov in žensk na University College Cork na Irskem. Njena raziskava obravnava nadnacionalno žensko in feministično zgodovino s posebnim poudarkom na bivši Jugoslaviji in Italiji.  

Na konferenci je predstavila tekstilne tovarne in njihovo industrijsko dediščino v postjugoslovanskem prostoru, kjer se je zgodil skoraj identičen scenarij propadanja in nepravičnost do delavcev. Danes so te velike tovarne zapuščene, nekatere pa poskušajo oživljati kot muzejski prostor.

Bonfiglioli je med drugim izpostavila pomembnost industrijske dediščine tekstilnih tovarn s pretežno žensko delovno silo, ki je morda manj vidna kot dediščina moške težke industrije v jugovzhodni Evropi, vendar je kljub temu zelo pomembna, saj so bile tekstilne tovarne ena glavnih prostorov zaposlitve žensk iz delavskega razreda v času socializma, kar simbolizira emancipacijo žensk in posodobitev odnosov med spoloma.

Dora Chatzi Rodopolou je inženirka arhitekture in raziskovalka v Laboratoriju za urbano okolje na Fakulteti za arhitekturo Nacionalne tehnične univerze v Atenah.  Njena raziskava se osredotoča na prakso ponovne uporabe evropske industrijske dediščine.

Preoblikovanje industrijske dediščine v kulturne namene je vsebina, na kateri je med drugim predstavila analizo dveh primerov tovarn, transformiranih v kulturna žarišča, in sicer Westergasfabriek v Amsterdamu in La Tabacalera v Madridu.

Arhitekt Miha Lovše več kot deset let deluje kot samostojni promotor in organizator glasbenih dogodkov. Na konferenci je predstavil zgodbo Stolpa 3, opuščene stražarnice nekdanje jugoslovanske železnice, ki jo je obnovil in pri tem formiral prostor izjemnih koncertov.

Kljub majhnemu budžetu in promociji »od ust do ust« je omogočil več kot sto izvrstnih glasbenih dogodkov in hkrati ohranitev industrijske dediščine. Dogajanje s Stoplom 3 pa je spodbudilo še druge dogodke, kot so potovalni splav, redne linije vlakov, streha, železniška postaja, javna parkirišča in tako dalje.

Božena Končić Badurina je vizualna umetnica, živeča v Zagrebu, ki je na konferenci predstavila projekt Ko bi tovarna trobila, kjer je raziskovala industrijsko dediščino otoka Korčule.

Glavni poudarek raziskave sta bili dve tovarni – Jadranka, imenovana tudi Fabrika, in tovarna za predelavo in konzerviranje rib Ambalaža, tovarna pločevinaste embalaže v Veli Luki, kjer so ženske predstavljale 80 procentov delovne sile. Končni rezultat raziskave je knjiga Ko bi tovarna trobila, ki je nastala na podlagi delavnice na osnovni šoli v Veli Luki.

Irfan Hošić je ustanovitelj in direktor Fundacije Revizor ter ustanovitelj in umetniški vodja Centra za sodobno kulturo KRAK, na oddelku za tekstil Univerze v Bihaću poučuje umetnostno zgodovino in moderno umetnost in oblikovanje. Na konferenci je predstavil urbano in kulturno preobrazbo - študija primera KRAK.

Center za sodobno kulturo KRAK, s sedežem v bosanskem mestu Bihać, je bil ustanovljen leta 2020 kot rezultat prizadevanj na področju kritične teorije, umetniške/oblikovalske prakse in civilne vključenosti, ustvarjene v zadnjih nekaj letih okoli Mestne galerije in Oddelka za oblikovanje tekstila na Univerzi v Bihaću.

Neodvisen in samostojen prostor KRAK se osredotoča na sodobno kulturo, vključno z vizualnimi umetnostmi, oblikovanjem in socialno teorijo. Projekt bo kmalu začel s svojim prvim programom za leto 2021, pri čemer bo zastavljal vprašanja glede migracij, identitete, javnega prostora in vizualne kulture.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice