V Sloveniji alergija na hrano prizadene kar 4,7 odstotka otrok, v tretjem letu starosti celo dobrih sedem odstotkov. Med odraslimi je ta odstotek nekoliko nižji in znaša tri do štiri odstotke.

S pomladnim časom smo prešli v čas alergij, ki so najpogostejše – to so alergije na cvetni prah, ki se kažejo predvsem v obliki neprijetnega alergijskega nahoda in vnetih oči.

Obkrožajo nas tudi številne druge alergije, kot so alergije na hišni prah oziroma pršice, ki si nahajajo v njem, alergije na pike žuželk, alergije na različne kemikalije, dišave, zdravila in podobno.

Tokrat pa pozornost posvečamo alergijam na hrano, ki so se v zadnjih treh desetletjih močno razširile, prav tako se je povečalo število hospitaliziranih oseb zaradi težav, ki jih alergije lahko povzročijo.

Med otroci je večina alergijskih reakcij na hrano posledica uživanja mleka, jajc, arašidov, drevesnih oreščkov, pšenice in soje. Pri večini otrok alergija izzveni že v otroštvu.

Odrasli najpogosteje reagirajo z alergijo na oreščke, ribe, arašide, školjke, pšenico in agrume.

Alergije pri najmlajših

Prav zaradi alergij na hrano so se v preteklosti velikokrat spreminjala priporočila glede hranjenja dojenčkov. Čim daljša izključitev mešane hrane se ni izkazala za dobro zaščito proti nastanku alergij, saj lahko alergeni prizadenejo dojenčka tudi preko kože in sluznice.

Obveljalo je priporočilo, da bi naj mamice otrok, ki so genetsko podvrženi alergijam, dojile šest mesecev, nato pa začele z uvajanjem pšeničnih izdelkov. V kolikor dojenje ni možno, se priporoča uvajanje pšeničnih izdelkov že po štirih mesecih izključnega hranjenje z ustreznimi mlečnimi formulami.

Prehrana malčkov se naj kasneje čim bolj približa prehranskim vzorcem družine. V kolikor je pri otroku prisotna alergija, pa bomo nastanek novih alergij na hrano preprečili samo z dosledno izključitvijo alergenega živila.

Pri velikem deležu otrok najpogostejše alergije v zgodnjem obdobju – alergije na mleko in jajce, izzvenijo do šestega leta starosti, lahko pa se pojavijo alergije na nova živila. Prav tako lahko presenetijo alergije posamezne odrasle osebe, ki se v otroštvu niso nikoli srečali z njimi.

Simptomi pri alergijah

Simptomi pri alergijah so lahko blagi do zelo hudi. Blažje oblike simptomov alergij se kažejo na različne načine: v obliki kožnih izpuščajev, srbečice, koprivnice, kašlja in kihanja, vnetih oči. Za alergijski odziv je značilno tudi zatekanje ustnic, jezika in neba. Pojavijo se lahko tudi prebavne težave s trebušnimi krči, bruhanjem in diarejo.

Najhujše posledice alergij lahko privedejo do anafilaktičnega šoka, ki je za prizadeto osebo lahko tudi usoden.

Do anafilaktičnega šoka lahko pride že po nekaj minutni izpostavljenosti minimalni količini alergena v prehrani.

Anafilaktični šok prepoznamo po oteženem dihanju, močnemu padcu krvnega pritiska, spremembi srčnega utripa, lahko tudi izgubi zavesti.

Življenjsko pomembna sta hiter odziv in ustrezna prva pomoč.

Glavni povzročitelji alergije na hrano

Alergijo na hrano povzročajo alergeni v hrani, to so običajno posamezne vrste beljakovin, ki jih obrambni mehanizem človeka lažno prepozna za človeku škodljive. Obrambni sistem se brani s protitelesi IgE, poznani so pa tudi ne-IgE vodeni imunski procesi.

Prvo srečanje z alergenim živilom nam ne predstavlja težav. Z vnovičnim uživanjem alergenih živil se poveča število IgE protiteles. Povečano število IgE vpliva na sprostitev histamina, ki povzroči v telesu alergijsko reakcijo s simptomi, značilnimi za alergijo (otekanje ustnic in jezika, kašelj, izpuščaji na koži, trebušne težave ali celo anafilaktični šok).

Simptomi na alergijo se v večini primerov pojavijo takoj do največ dve uri po zaužitju alergenega živila. Le redko se pojavijo tudi kasneje.

Osem velikih

Alergijo z neželenimi učinki lahko povzroči različna vrsta hrane, vendar je kar 90 odstotkov vseh alergenih reakcij posledica osmih alergenih živil, med katere sodijo:

  • jajca,
  • mleko in mlečni izdelki,
  • arašidi,
  • drevesni oreščki,
  • ribe,
  • lupinarji,
  • pšenica,
  • soja.

Mleko

Alergija na mleko je v najzgodnejšem otroštvu najbolj pogosta alergija na hrano. Vzrok temu je gotovo dejstvo, da predstavlja mleko najpogostejšo živilo najbolj občutljive populacije. Običajno je ob alergijah na kravje mleko prisotna tudi alergija na ostale vrste mleka – kozje, ovčje, bivolje.

Pri petini otrok ostane alergija vseživljenjska. Simptomi se kažejo z izpuščaji, drisko, bruhanjem in želodčnimi krči. Anafilaksija je redkeje povzročena, povezuje se z mlečno beljakovino β-laktoglobulinom.

Pomembno je, da razlikujemo alergijo na mleko od laktozne intolerance.

Laktozna intoleranca pomeni pomanjkanje encima laktaze in je pogostejša pri odraslih osebah. Te osebe nimajo zmožnosti presnove mlečnega sladkorja - laktoze, zato presnova poteka v debelem črevesju pod vplivom črevesne mikroflore. Posledica so napenjanje, trebušni krči, bolečine, lahko tudi driska.

Alergija na mleko pa je imunski odziv na eno ali več mlečnih beljakovin: kazein, laktoalbumin ali laktoglobulin.

Jajca sodijo skupaj z mlekom med najpogostejša alergena živila v otroštvu. Alergija na jajca običajno izzveni do tretjega leta otrokove starosti. Možen je tudi alergijski odziv v najhujši obliki z anafilaktičnim šokom. Alergiki na jajca morajo biti pozorni tudi na živila, kot so sladoled, pecivo, mafini, pite, panirani izdelki, omake (tatarska, holandska, majoneza), jajčni nadomestki, kremne juhe in pudingi.

Arašidi

Arašidi so zemeljski oreščki, ki lahko pri posameznikih z alergijo nanje že v najmanjših količinah pomenijo resno tveganje. So najpogostejši vzrok smrti zaradi anafilaktičnega šoka. Osebe z alergijo na arašide se morajo izogibati tudi arašidovemu olju, maslu, prav tako tajski, kitajski in drugim etničnim kuhinjam, ki uporabljajo arašidove proizvode.

Alergene osebe morajo spremljati sestavo in možnost kontaminacije z arašidi v različnih biskvitih, pecivu, kruhu, krekerjih, sladoledih, omakah, juhah, naravnih aromah, nougat kremah. Samo pri petini otrok bo alergija na arašide v odraslem obdobju izzvenela, ostali se bodo z njo spopadali vse življenje. Tretjina otrok z alergijo na arašide je občutljiva tudi na drevesne oreščke.

Oreščki

Alergeni drevesni oreščki so mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia).

Alergije na oreščke so običajno vseživljenjske. Lahko se pojavljajo na več vrst oreščkov ali samo na določene. Lahko so povezane z alergijo na zemeljske oreščke – arašide.

Ribe

Alergije na ribe in školjke so pogostejše pri odraslih kot pri otrocih. Razlog je lahko tudi v večji pogostosti uživanja teh živil v odrasli dobi.

Alergeni odziv je lahko zelo resen in lahko vodi do anafilaksije. Alergeni v različnih vrstah rib so si podobni, zato se pojavlja alergija na več vrst rib. Pogostejše so alergije na morske kot rečne ribe. So posamezniki, pri katerih je prisotna alergija na toplotno obdelano ribo, niso pa občutljivi na surove ribe (suši).

Lupinarji

V skupini lupinarjev so raki (kozice, rakovice, jastog) in mehkužci (školjke: ostrige, klapavice oziroma dagnje in pokrovače). Predstavljajo najpogostejšo prehransko alergijo odraslih oseb. Alergijska reakcija je lahko zelo huda, tudi z anafilaktičnim šokom.

Posamezniki se lahko odzovejo z alergijsko reakcijo celo zaradi hlapov, ki nastajajo ob kuhanju školjk. Za posameznika je le redko alergena samo ena vrsta školjk, zato je nujna medicinska preiskava, s katero se potrdi vrsta školjk ali rakov, ki se lahko uživa.

Pšenica

Alergija na pšenico je za mlekom in jajci tretja najpogostejša oblika alergije v otroškem obdobju. Pri več kot polovici otrok izzveni do 12. leta. V pšenici so štiri skupine beljakovin in prav vse so lahko odgovorne za alergijo: albumin, globulin, gliadin in glutenin. Kot glavnega povzročitelja alergij se najpogosteje navaja gliadin.

Možna je tudi navzkrižna alergija na vsa žita, ki vsebujejo gluten (sestavljata ga gliadin in glutenin): rž, ječmen, oves, pira, kamut ter njihove križane vrste. Prav tako so alergeni vsi proizvodi iz teh žit. Simptomi alergije segajo od blagih do hudih oblik, vendar redko privedejo do anafilaksije.

Od alergije je potrebno razlikovati celiakijo (glutenska enteropatija), ki je preobčutljivost in ne alergija na gluten in spada med neozdravljive avtoimunske bolezni.

Pri celiakiji pride do prekomernega odziva imunskega sistema na gluten, kar povzroči vnetje črevesne sluznice in njeno okvaro. Posledice so premajhna absorpcija hranilnih snovi iz hrane, kar lahko privede do podhranjenosti. Uživanje živil brez glutena je primerno za bolnike s celiakijo, ne pa vedno tudi za osebe z alergijo na pšenico.

Soja

Alergija na sojo spada med pogoste alergije v otroškem obdobju, ki z leti izzvenijo. Povzroča podobne simptome kot alergija na mleko: izpuščaje, drisko, bruhanje in krče v želodcu. Redkeje povzroči alergena reakcija hujše zaplete z anafilaksijo.

Soja vsebuje več alergenih proteinov. Najdemo jo v dveh tretjinah vseh procesiranih živil (pekovski izdelki, slaščice, pijače, žitarice v jutranjem obroku, sladoled, margarina, testenine, mesni izdelki, gotove jedi), zato se ji alergiki zelo težko izognejo.

Kako shajati z alergijo?

Za bolnike z alergijami ni zdravil, edina rešitev je dosledno izločanje iz prehrane živila, ki vsebujejo alergene.

Z zakonodajo je določena obvezna deklaracija vseh sestavin v živilu, še posebej vidno označevanje alergenih živil. Tako se v Evropski uniji ob osmih najpogostejših alergenih označujejo še listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, volčji bob, žveplov dioksid in sulfiti.

Od proizvajalcev živil in gostincev se pričakuje spoštovanje zakonskih določil in proizvodno prakso, ki ne bo ogrožajoča za osebe z alergijami. V pomoč alergikom so danes številne specializirane trgovine in večja ponudba nealergenih živil, ki so bila v preteklosti le redke.

Prav tako so jim v pomoč različna društva ter blogi na spletnih omrežjih, ki povezujejo ljudi z enakimi težavami. Ker pa alergike, še posebej najmlajše, alergija največkrat preseneti izven njegovega domačega okolja, je prav, da smo z alergijami, simptomi alergij ter ustrezno prvo pomočjo seznanjeni vsi.

Pripravila dr. Alenka Hmelak Gorenjak, univ.dipl.inž.živ.teh., IC Piramida Maribor

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice