Delo na tujem, ki se izplača.

Možnosti so

Evropski državljani so pri iskanju zaposlitve v drugi državi članici enakopravni z domačimi delavci, saj velja prost pretok oziroma prosto gibanje delavcev. Tako ima delavec (tudi družinski člani) pravico do vstopa, gibanja, dela in stalnega prebivališča.  Izjema je le Hrvaška, za katero potrebujete delovno dovoljenje, saj je Slovenija sprejela zakon o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov do 1. julija 2018.

O delu v tujini, natančneje v Londonu, je spregovorila tudi devetindvajsetletna Katja, ki je tja odpotovala zaradi delovne situacije v Sloveniji (omejeno število delovnih mest, slabše plače itd.). Najprej se je prijavila kot varuška in vlogo opravljala deset mesecev pri angleški družini, nato pa poiskala novo delo. Izbiro je pojasnila s tem, da je prijava »bila je najoptimalnejša možnost – živela sem z družino ter ob zastonj namestitvi in hrani prihranila precej denarja«.

Nato se je zaposlila v klicnem centru podjetja, turistične agencije, in s potrebno izobrazbo sedaj opravlja delo »Product Executive«, kjer se kot izvršna pogaja in organizira turistične ponudbe.

»Gre za bolj kompetitiven trg dela, lažje zamenjaš službo ali pa prideš do samega napredovanja. Izobražen kader je precej spoštovan, kar se odraža tudi v delovnih pogojih in plači, tujci so v našem podjetju sprejeti enakovredno, pa tudi drugače v Londonu nisem opazila razlikovanj. Nimam nikakršnih obžalovanj – še zmeraj delam za isto podjetje, v treh letih pa sem napredovala že trikrat,« je povedala Katja.

»V Londonu je ogromno služb, vzeti moraš tudi kaj za silo, da premagaš največji izziv, ki je razlika v življenjskem standardu, nato pa že poiščeš kaj sebi primernejšega,« je še dodala.

Govorili smo tudi z Rokom, ki pa sedaj – »po poslanih približno 120 prošnjah za delo v Sloveniji in Avstriji ter po mnogih registracijah v avstrijskih leasing podjetjih oziroma agencijah« – dela v Avstriji kot redno zaposleni električar s pogodbo za nedoločen delovni čas. Bistveni pogoj za iskanje dela v Avstriji pa se mu zdi višina plače.

»V Sloveniji, bi se morala zvišati plača do take mere, da bi omogočala dostojno življenje, hkrati pa bi država morala pomagati mladim, ki si želijo ustvariti dom in posledično družino. S 600 evri mesečnih prihodkov nakup nepremičnine ni mogoč, da ne omenjam niti ostalih stroškov,« je odločitev objasnil Rok.  

»Pogoji dela se sicer razlikujejo po stroki, pri nas je dobra stvar, da delavnik traja le 38,5 ur na teden. Tako dobiš dodatek za montažno delo, dodatek za terensko delo (četudi si le korak oddaljen od sedeža podjetja), dnevnice (ki se višajo pri delu nad 9 ur) in več dopusta kot v Sloveniji.«

Res pa je, da ni plačane malice, za vračilo potnih stroškov pa lahko zaprosiš le enkrat letno, vendar pa Slovenija razume to kot dobiček, ki si ga nemudoma prilasti. Zato veliko delavcev ne zaprosi za izplačilo »pendler pavšala« in ga raje pustijo državi, ki jih hrani«, nam je še Rok za konec obrazložil.

Socialna varnost

Vsaka držav lahko svobodno odloča o tem, kdo se zavaruje po njeni zakonodaji, katere pravice pri tem pridobi in pod kakšnimi pogoji. Evropska unija določa skupne predpise, po katerih so vaše socialne pravice zaščitene v Evropi, pri tem pa se uporabi zakonodaja ene države, upošteva načelo enake obravnave, načelo seštevanja zavarovalni obdobij, načelo prenosljivosti pravic (npr. denarnega nadomestila) in izračuna nadomestil.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice