Sladkorno bolezen naj bi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije imelo več kot 400 milijonov odraslih, kar je skoraj štirikrat več kot leta 1980.

Sladkorna bolezen je leta 2012 neposredno zahtevala okoli 1,5 milijona življenj. A zvišana raven glukoze v krvi, ki je povezana s sladkorno boleznijo, je bila istega leta odgovorna še za 2,2 milijona dodatnih, posrednih smrtnih primerov. V zadnjem času je vse več sladkornih bolnikov tudi otrok in mladoletnih oseb.

Prehrana vpliva na naš imunski sistem

»Če enkrat pijete sladkano pijačo, je vredu. Če to počnete vsak dan, pa boste opazili, da imate spremenjeno črevesno mikrobioto. Če se zaradi nezdrave prehrane med nosečnostjo mamina mikrobiota spremeni, to vpliva tudi na otrokovo mikrobioto. S tem se poveča tveganje za razvoj nevroloških bolezni: avtizma, motnje pozornosti, Parkinsonove bolezni, astme ali kronične vnetne črevesne bolezni. Vse te bolezni so povezane z motnjami imunskega sistema,« pravi molekularni biolog Brian Hu iz Združenih držav Amerike.

Sladkor je prisoten povsod

Obstajata dve vrsti sladkorja. Sladkor v naravni obliki, kot je recimo laktoza v mleku, in dodani sladkor, kot je namizni sladkor (saharoza) in v raznih koncentriranih oblikah kot so sadni sokovi. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije lahko na dan v telo vnesemo le približno 5-6 čajnih žličk (25g) umetno dodanega sladkorja za ženske, in 7-8 žličk (35g) za moške.

Hrana z »malo maščob« in »dietna« hrana običajno vsebuje dodani sladkor, da bi tako izboljšali okus in dodali teksturo, ter nadomestili odvzeto maščobo.

Celo slana hrana, kot so že pripravljene omake in juhe, lahko vsebuje sladkor. Številne omake za testenine vsebuje med 6 in 12 grami sladkorja na pol skodelice, kar je enaka količina sladkorja, kot jo vsebuje čokoladni piškot

Pločevinka sladke pijače povprečno vsebuje količino sladkorja enako sedmim čajnim žličkam.

Žitne ploščice običajno vsebujejo sestavine kot so koruzni sirup, rjavi sladkor,med, dekstroza in fruktoza. Nekatere imajo celo čokoladni ali jogurtov preliv, kar pomeni še dodaten sladkor. Žitne ploščice vsebujejo med  8 do 12 gramov sladkorja. Namesto ploščice raje pojejte navadne ovsene kosmiče z jogurtom.

Jogurti z okusom lahko vsebujejo med 17 in 33 gramov sladkorja na lonček, kar je enako kot dve kepici čokoladnega sladoleda. Drugič raje izberite navaden jogurt in mu za okus dodajte sadje.

Številni kosmiči z dodatki vsebujejo med 10 in 15 grami sladkorja na embalažo, zato raje izberite navadne ovsene kosmiče in jih zmešajte z jogurtom, sadjem in oreščki.

Suho sadje vsebuje veliko več sladkorja, glede na svojo velikost, kot sveže sadje. Že majhen zavitek rozin vsebuje več kot 25 gramov sladkorja, zato naslednjič raje pojejte skodelico svežega grozdja.

Žlica kečapa vsebuje približno 4 grame sladkorja, zato naslednjič sendviču raje dodajte gorčico, ki vsebuje manj kot gram sladkorja na žlico.

Sladkor med nosečnostjo

Glukoza ni dobra za nerojenega otroka, saj otrok ne more porabiti energije, ki jo potrebuje za razvoj možganov, kože in drugih organov. Vsa energija je usmerjena v delovanje trebušne slinavke, ki znižuje raven sladkorja v krvi. Še nerojen otrok je tako prisilen sodelovati pri dnevih dozas sladkorja in ne more ničesar ukreniti. Kar poje mama, vsrka tudi otrok.

Sladkor poneumlja

Sladkor bi naj po nekaterih raziskavah poneumljal in prispeval k slabšim rezultatom pri branju in matematiki. Hrana v šoli pa ostaja hranilno pusta, vendar polna sladkorja. Šole so sladkorju,  z raznimi avtomati s prigrizki, na široko odprle vrata.

Berite deklaracije

Bodite pozorni na sestavine, ki imajo končnico -oza (glukoza, saharoza, fruktoza, laktoza, maltoza) – vse to so oblike sladkorja. Višje na seznamu, kot so navedene te sestavine, več sladkorja ta izdelek vsebuje. Bodite pozorni na prehrambene dodatke kot so ksilitol, sorbitol in manitol. Ti se v manjših količinah naravno pojavljajo v rastlinah in sadju, pogosto pa se jih uporablja kot dodatek v živilih z manj kalorij, saj dajo sladkost, vendar z manj kalorijami. Ksilitol lahko uporabimo tudi pri pečenju sladic doma, namesto navadnega sladkorja (razmerje 1:1),  vendar se ga ne uporablja pri kvašenih jedeh.

Kako zmanjšati vnos sladkorja?

Žitna zrna so najboljši naravni vir sladkorja, saj vsebujejo od 60 do 70 odstotkov nepredelanega sladkorja. V sadju in zelenjavi je predvsem sladkor.

Zmanjšajte količino sladkorja, ki ga dodajate toplim napitkom. To delajte postopoma, da se vaše brbončice navadijo na okus. Poskusite raje dodati ščep cimeta v svojo kavo, saj pomaga uravnavati sladkor v krvi in doda okus, ne da bi sladkali.                                                                                      

Izogibajte se živilom z manj maščobe, saj običajno vsebujejo več sladkorja. Namesto tega raje pojejte manjšo porcijo običajne, ne dietne hrane
Bodite pozorni na »živila brez sladkorja«! Ta imajo običajno dodana umetna sladila kot so sukraloza, saharin in aspertam. Čeprav dajo živilom sladek okus, ne pomagajo ravno, da bi potešili potrebo po sladkem, zato možganom pošiljajo zmedena sporočila, kar lahko vodi v prenajedanje.

Uravnotežite vnos ogljikovih hidratov v telo z vnašanjem beljakovin kot so ribe, piščanec in puran. Beljakovine upočasnijo praznjenje želodca, kar pomaga ublažiti lakoto.

Zamenjajte bel kruh, riž in testenine za polnozrnate različice. Zmanjšajte količino sladkorja v receptih in raje dodajte več začimb za boljši okus. Na dan spijte le kozarec svežega sadnega soka, pitje gaziranih sladkih pijač in alkohola pa omejite le na vikende. Uživajte raje v zeliščnem čaju ali vodi, ki ji dodate rezine citrusov.

Ko vas popade lakota, za hiter prigrizek izberite kos sadja in pest oreščkov, ali pa majhen lonček navadnega jogurta. Vse našteto vsebuje beljakovine, ki pomagajo uravnavati krvni sladkor in raven energije v telesu.

Problematična je tudi kakovost hrane

Po mnogih opozorilih in kontrolah pristojnih inštitucij, ki naj bi bile natančne, je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate raziskave kakovosti hrane. Ti kažejo, da v Sloveniji potrošniki za isti denar in pod isto oznako kupujemo slabšo hrano tujega porekla kot potrošniki v zahodni Evropi.

Tudi znana mariborska sociologinja in antropologinja Vesna V. Godina na svojem blogu opozarja na nekvalitetno prehrano zahodnih korporacij. Prehrambeni izdelki, ki jih zahodne korporacije v popolnoma enaki embalaži prodajajo na Zahodu in v postsocialističnih družbah, se po sestavi in kvaliteti med seboj pomembno razlikujejo. Kontrola izdelkov je brez izjeme pokazala, da so tisti, ki jih prodajajo na Vzhodu, inferiorni tistim, ki jih prodajajo na Zahodu. Če torej kupite Milko v Avstriji ali Italiji ter v Sloveniji, je slednja bistveno slabše kvalitete kot v prvih dveh državah.

Godina med drugim razlaga tudi o delovanju sodobnega zahodnega kapitalizma, ki proizvaja bistveno več kot sploh potrebujemo. »Gre za ekonomijo hiperprodukcije. Ki je ogromna. Po nekaterih izračunih tolikšna, da vsega tega, kar zahodne korporacije proizvedejo, v resnici nihče ne potrebuje. Če rečem nihče, mislim na vse prebivalce našega planeta. Od katerih jih vsaj polovica živi v absolutni revščini. Kar pomeni, da mora druga polovica dejansko potrošiti vso to silno hiperprodukcijo zahodnih korporacij,« še doda Godina.

Kar so postsocialistični državljani in državljanke sprejeli z aplavzom. Kot napredek. Ker so bili še nekaj let nazaj zafrustrirani socialistični potrošniki. Ki jim je enega glavnih motivov za konec socializma predstavljala prav motivacija, da bi imeli doma v svojih trgovinah vse tiste izdelke, ki so jih prej lahko gledali in morda kupovali na Zahodu. Vmes pa so nas prevarali. V isti embalaži so začeli prodajati izdelke, inferiorne od tistih na Zahodu. Večina tega niti ni opazila. Saj je kupovala izdelke samo v postsocialističnih trgovinah. Ne pa tudi istih izdelkov na Zahodu. Niso primerjali. In niso ugotovili, da so izdelki, ki jih v isti embalaži prodajajo pri njih doma, bistveno slabši od istih izdelkov na Zahodu.

Zakaj? Zato, da korporacije čim več zaslužijo. Dražje sestavine, nižji zaslužek. Cenejše sestavine, večji zaslužek. In ker so postsocialistični trgi ogromni, se Coca-Coli splača delati coca-colo za postsocialistične trge iz slabših, bolj škodljivih sladkorjev kot za Zahod. Milki se za te iste trge splača delati posebne čokolade iz cenejših sestavin. Tudi manj kvalitetno nutello se splača delati za te trge. Enako kot manj kvalitetne avtomobile.

»Tako smo postali kanta za smeti. Velika večina izdelkov, ki jih na postsocialističnih trgih prodajajo zahodne korporacije, ne dosega kriterijev kvalitete, ki morajo biti zagotovljeni za Zahodnjake. To, kar te korporacije prodajajo v postsocialističnih družbah, bi na Zahodu morda morali zažgati na odpadih. Vi pa to kupujete. Jeste. Uporabljate. Preplačujete. Od tega zbolevate. Umirate,« nazorno zaključi Godina.

Pričakovana življenjska doba se za novorojene in odrasle prvič v zgodovini znižuje. Za to so krive spremembe v zadnjih 30 letih. Samo zaradi sladkorja.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice