Medtem ko danes nekatere domove obiskujejo koledniki in zaključujejo praznični čas, pa se za pravoslavne vernike, ki zaradi julijanskega koledarja z božičem časovno zaostajajo 13 dni, s praznovanjem šele pričenjajo.

Medtem ko danes nekatere domove obiskujejo koledniki in zaključujejo praznični čas, pa se za pravoslavne vernike, ki zaradi julijanskega koledarja z božičem časovno zaostajajo 13 dni, šele pričenjajo s praznovanjem. Z današnjim dnem zaključujejo šesttedenski post, s katerim se notranje pripravljajo na jutrišnji dan.

Na današnji večer, badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, obiščejo mašo, jutri pa doma zažgejo slamo in hrastove veje oziroma badnjake, in tako kot tudi katoliški kristjani obiščejo polnočno mašo.

Običaj sežiganja oziroma polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še od časov, ko so ljudje zaradi prevzema nove vere sežigali podobe starega boga. Ker jim naj bi bil poganski bog tako blizu, se običaj še danes oživlja na predbožični dan. Sežigu badnjaka pa je Cerkev dala nov pomen, čas posebej iskrenih in dobrih namer. 

Na dan božiča se pravoslavni verniki, namesto z običajnim pozdravom, pozdravijo z »Hristos se rodi« in »Vaistinu se rodi«.

Namesto božičnega drevesa s suhim sadjem in bonboni tradicionalno krasijo badnjak, hrastovo vejo. Veliko starejših običajev pa se je že prilagodilo današnjemu načinu življenja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji, medtem ko so grška, rounska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve sprejele novi pravoslavni koledar (Milankovićev koledar), ki je enak gregorjanskemu.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice