V društvu Ekologi brez meja opozarjajo na vpliv odmetavanja hrane na podnebne spremembe. Zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da je odpadna hrana predstavlja kar desetino emisij toplogrednih plinov.

»Približno tretjino pridelane hrane zavržemo, s tem pa zavržemo tudi vse naravne in človeške vire, ki smo jih vložili v pridelavo, predelavo, prodajo in razdeljevanje. V Evropi je količina zavrženih virov kot posledica zavržene hrane enaka 261 milijonom tonam. Za ilustracijo – v ZDA se s hrano letno zavrže četrtina vse porabljene pitne vode oz. v Evropi trikratni volumen Ženevskega jezera,« so povedali v društvu Ekologi brez meja.

Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo potrebovala 1,4 milijarde hektarjev zemlje, kar je ekvivalentno 30 odstotkom celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu. Z zavrženo hrano pa zapravimo tudi veliko energije - v Sloveniji tako zavržemo 10 odstotkov energije.

Do 2050 se bo morala proizvodnja hrane povečati za 70 odstotkov

Čeprav zaradi krajšega roka trajanja, cenovne dostopnosti in prevelikih kupljenih količin zavržemo največ sadja, zelenjave in žitaric, predstavljajo količine odpadnega mesa, mleka in jajc veliko večji ogljični odtis in več porabljene vode.

»Tako že manjše zmanjšanje količin zavrženega mesa pomeni veliko zmanjšanje rabe vode in dušikovih virov. Preprečevanje nastajanja zavržkov hrane in pretežno rastlinska dieta sta tako po ugotovitvah projekta Drawdown med prvimi petimi ukrepi za blaženje učinkov podnebnih sprememb,« so navedli v Ekologih brez meja.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 odstotkov, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Ekologi zato pozivajo k odgovornemu ravnanju s hrano.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice