Slika je simbolična.
Ali verjamete, da boste imeli nesrečo, če v zaprtem prostoru odprete dežnik ali sedem let nesreče, če razbijete steklo? Ali pa srečo, če najdete štiriperesno deteljico? Takšna in podobna vraževerja spremljajo ljudi že od nekdaj.

Vraževerje človeka spremlja že od nekdaj in je posledica tega, da si želimo obvladovati negotove situacije in se zaščititi pred zlom ali nesrečo. Prav tako nam vraževerje pomaga zmanjšati stres.

Bolj je dogodek pomemben, večja je naša želja, da bi na njegov izid vplivali in večja je verjetnost, da se bomo zatekli k vraževernosti. 

Petek trinajsti

Strah pred petkom trinajstim je eno od najpogostejših vraževerij. Tako zelo je pogosta, da ima fobija pred petkom trinajstim celo ime, in sicer paraskavedekatriafobija.

Ta dan za nesrečnega velja že več kot 700 let. Ena od teorij, zakaj naj bi bil petek trinajsti nesrečen, je povezana s francoskim kraljem Filipom IV., ki je leta 1307 viteze templjarjev obtožil bogokletstva, jih aretiral, mučil in nasilno ukinil celoten red.

Druga teorija pa pravi, da je nesrečen prizvok ta kombinacija dneva in datuma dobila, ker je bil Jezus križan v petek, na zadnji večerji pa je bilo 13 gostov.

Ker naj bi bil petek trinajsti nesrečen datum veliko hotelov nima 13. nadstropja ali sobe s številko trinajst. V nekaterih kulturah pa petek trinajsti nima negativnega prizvoka. V Grčiji in špansko govorečih državah za nesrečnega velja torek trinajsti.

Trkanje na les

Na les so trkali že v predkrščanskih časih, saj naj bi verjeli, da v deblih dreves prebivajo duhovi. Ena od teorij pravi, da so s trkanjem po deblih zbudili duhove in jih poklicali za zaščito ali pa so jim izkazovali hvaležnost.

Druga teorija pa pravi, da so ljudje trkali po lesu, da bi pregnali zle duhove ali jim preprečili, da bi jim prisluhnili, ko so se hvalili s svojo srečo in s tem nadse priklicali nesrečo.

Nekateri raziskovalci pa menijo, da je trkanje na les posledica otroške igre iz 19. stoletja, pri kateri igralcev niso mogli ujeti, če so se dotaknili lesa.

Hoja pod lestvijo

Tudi to vraževerje ima že dolgo brado. Da hoja pod lestvijo prinaša nesrečo so verjeli že stari Egipčani. Lestev, ki je naslonjena na zid, spominja na trikotnik in bi s hojo pod njo šli skozi trikotnik, ki je pri Egipčanih svet.

Podobno velja tudi za kristjane, pri katerih trikotnik ponazarja sveto Trojico in bi jo s hojo pod lestvijo razbili. Lestev pa je dobila negativen prizvok tudi zato, ker je bila prislonjena na križ, na katerem je Jezus umrl.

Če pod lestev stopimo po nesreči, lahko nesrečo preprečimo tako, da damo palec med kazalec in sredinec in ga tako držimo vsaj pet sekund.

Razbito ogledalo

Če razbijemo ogledalo, naj bi nam to prineslo sedem let nesreče, saj naj bi se v ogledalu videla človekova duša, ki naj bi bila z razbitjem ogledala poškodovana.

Če se nam zgodi, da razbijemo ogledalo in bi se radi znebili nesreče, moramo razbito ogledalo nesti ven in ga zakopati ali vreči v reko, ki teče proti jugu. Da bomo imeli v primeru razbitega stekla sedem let nesreče, pa izvira iz tega, da naj bi se vse celice v telesu prenovile vsakih sedem let.

Dežnik

Dežnik je pripomoček, ki nam pomaga, da ob slabem vremenu ostanemo suhi, lahko pa prinese nesrečo, če ga odpremo v prostoru. To naj bi namreč bila žalitev za boga sonca in lahko pomeni bližajočo se smrt ali nesrečo tako za osebo, ki je dežnik odprla, kot tudi za ljudi, ki živijo v tisti hiši.

Črna mačka

Če nam pot prekriža črna mačka, bomo imeli nesrečo? V srednjem veku je veljalo, da so črne mačke spremljevalke čarovnic. Nekateri ljudje so celo verjeli, da se mačke po sedmih letih spremenijo v čarovnice.

Sol 

V povezavi s soljo poznamo kar dve vraževerji. Raztresena sol naj bi prinašala nesrečo, saj je Juda na zadnji večerji prevrnil solnico in raztresel sol.

Ta je še danes povezana z izdajo in lažmi. Če se med obrokom sol raztrese po mizi, bi jo morali z nožem dati v krožnik, saj naj bi se tako izognili prepirom v družini. Če pa vržemo nekaj soli čez ramo, naj bi s tem oslepili hudiča in odgnali nesrečo.

Štiriperesna deteljica

Štiriperesne deteljice so redke, zato naj bi najditelju prinašale srečo. Če jo najdemo, bi jo morali posušiti in shraniti, da nam bo vedno prinašala srečo.

Vsak listek deteljice ima svoj pomen. Prvi pomeni upanje, drugi vero, tretji ljubezen in četrti srečo.

Dimnikar

Srečo naj bi prinašal tudi dimnikar. S tem, ko nam očisti dimnik, naj bi v dom prinesel svež zrak in čistočo, zato so ga začeli povezovati z zdravjem, ognjiščem in domom.

Medtem, ko nekateri verjamejo, da se je potrebno za srečo z dimnikarjem rokovati, spet drugi verjamejo, da se je treba prijeti za gumb oziroma ga podrgniti.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice