Kavarna Vollpension (foto: Mark Glassner).
Ker sta bili dunajski kavarni »Vollpension« med epidemijo zaprti, se je istoimensko socialno podjetje odločilo za ustanovitev spletne Slaščičarske akademije.

Na tečajih svoje slaščičarsko znanje podajajo babice in dedki, ki si na ta način zagotovijo dodaten zaslužek, udeleženci pa pridobijo dragocena znanja, začinjena z anekdotami iz življenja. Socialni projekt, ki preprečuje revščino in osamljenost starejših, se sedaj širi po vsem svetu.

V dunajskih kavarnah Vollpension (Polni penzion), ki so ju odprli leta 2015 in ki temeljita na medgeneracijskem sodelovanju, se gostje počutijo kot v babičini dnevni sobi.

Upokojenci pečejo slaščice, mladi natakarji pa jih skupaj s kavo ali čajem postrežejo gostom.

Več kot polovica od skupno 80 zaposlenih je starih nad 60 let

Upokojencev v kuhinji ne druži le veselje do peke slaščic, ampak tudi želja po druženju in dodatnem zaslužku. Ker sta kavarni zaradi epidemije koronavirusa ostali zaprti, osamljenost in revščina starejših pa sta v tem obdobju postali še večji problem, so se v socialnem podjetju Vollpension odločili projekt razširiti na splet.

Oktobra lani so ustanovili spletno platformo, imenovano Slaščičarska akademija, kjer upokojenci vodijo tečaje peke slaščic.

Slaščičarska akademija (Oliver Capuder)

Doslej so izvedli že 150 tečajev z več kot 500 udeleženci

Sedaj pa so se odločili, da k sodelovanju povabijo upokojence s celega sveta, ki bi prek spleta kar iz svoje kuhinje vodili tečaje peke slaščic, in sicer v angleščini ali pa v svojem maternem jeziku.

Prijave na akcijo »Bake Against Poverty« (S peko proti revščini) zbirajo do 30. junija.

S spletnimi tečaji, ki se jih lahko udeleži po osem udeležencev, pa bodo pričeli jeseni. Prijavijo se lahko starejši od 65 let s smislom za peko in pripovedovanje. Komisija bo na podlagi poslanih posnetkov izbrala najprimernejše kandidate in jim dostavila opremo za spletne tečaje.

»Zdi se mi odlično, da lahko tečaje peke v živo vodim kar iz svoje kuhinje. Tako lahko pride svet k meni domov, lahko se pogovarjam z mladimi in poleg tega še zaslužim. Če potem udeleženci tečaja pokažejo še svoj izdelek, me še toliko bolj motivira, da s tem nadaljujem. Veselim se tudi številnih kolegov iz tujine in upam, da bomo temam, kot sta revščina in osamljenost starejših, odslej posvečali več pozornosti,« je povedala 63-letna Karin.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice