Počutje zaposlenih Evropejcev je dobro in tudi svoje delovne aktivnosti nadzorujejo bolje, vendar delo obenem postaja čustveno vse bolj zahtevno. To pa predstavlja tveganje za zdravje in dolgotrajno vzdržnost dela.

Poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound kaže, da se narava dela spreminja, s tem pa tudi dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobrobit na delovnem mestu. Posebno pozornost na delovnem mestu tako velja nameniti psihosocialnim učinkom in motiviranosti. 

Največ tveganj naj bi predstavljala delovna mesta za manj kvalificirane delavce, ki so obremenjeni s fizičnimi napori, delovno intenzivnostjo pa tudi z nadurami, ob tem pa imajo še slabši dostop do nadzora in sodelavcev. Redkeje lahko računajo tudi na pošteno obravnavo, varnost delovnega mesta in obetavno kariero.

Pri zaposlenih za določen čas medtem izstopajo večje zahteve delavcev, večja utrujenost in slabše zdravstveno stanje, piše STA.

Predvsem pa se zaposleni srečujejo z vse večjim naborom nalog, za katere je na voljo vedno manj časa. V porastu so čustveno zahtevne naloge, na primer komuniciranje z jeznimi strankami in drugi zahtevni položaji na delovnem mestu. Z demografskimi spremembami, zaradi katerih bodo ljudje morali delati še dlje, pa bi se prav to v prihodnosti lahko izkazalo za veliko težavo.

Dolgoročna vzdržljivost ob demografskih izzivih nujna

Sicer pa v poročilu poudarjajo tudi pomen motivacije za zdravje in varnost na delovnem mestu ter med drugim pozivajo k nadzoru nad delom, dostopu do socialnih virov in nagrajevanju delovnih izkušenj.

Soočena z demografskimi izzivi, bo Evropa morala zagotoviti dolgoročno vzdržnost in spodbujati vrhunska delovna okolja, ugotavljajo v Evropski komisiji.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice