FOTO: Mediaspeed
Marjan Dora je v Studiu TV IDEA tokrat gostil Uroša Urbasa, odgovornega urednika časnika Delo.

Novinar, ki se je v preteklosti kalil tudi pri Siolu, je velik del mladosti pravzaprav želel postati mornar. Danes je urednik osrednjega slovenskega informativnega časnika, ki je pred kratkim obeležil 60 let delovanja. S perspektivo dnevnega časopisa je pomirjen, saj pravi, da ljudje kljub spremembam še vedno želijo biti obveščeni. 

»Se pa spreminja vloga medija kot nosilca zgodbe. Saj novinarstvo se ne spreminja, novinarstvo v svojem bistvu ostaja. Zgodba je še vedno zgodba, vprašanje je samo, na kakšen način je danes podana.«

Lepi časi za novinarje?

Kot razlaga, Delo konkretno doživlja transformacijo iz časopisno-založniškega podjetja v medijsko hišo, ki se zaveda izzivov digitalizacije. Naklada je v zadnjih letih padla s 115.000 na 38.000 prodanih izvodov in tudi sicer tradicionalnim medijem padajo številke? Zakaj? Ker se selimo na internet. Pa niti ne toliko na računalnike kot na telefone, ugotavlja Urbas.

»Preden vstanem, preden pojem zajtrk in grem teči, preberem tri tuje časopise in vse domače. In to naredim na telefonu,« razlaga.

Mediji se torej morajo prilagoditi novi realnosti. Kljub temu se današnji časi Urbasu pravzaprav zdijo romantični in lepi za novinarje:

»Nikoli kot novinarji nismo imeli toliko možnosti, kot jih imamo zdaj. Od dostopa do podatkov, do možnosti, kako upodobiti zgodbo, kako narediti res vrhunsko zgodbo, kakšno podporo dati taki zgodbi … To, kar je zdaj, nikoli prej ni bilo možno. Vprašanje je samo, ali si želimo sprememb, ali želimo informacijske tehnologije izkoristiti za to, da bralcu zgodbo damo na čim bolj prijazen način.«

Konkurenca gigantov, ki so jih krmili v plenicah

Prav s svojo pripravljenostjo narediti korak iz časopisa do svetovnega spleta in digitalizacije je Urbas prepričal lastnika Dela, da je pravi za mesto odgovornega urednika.

Vendar pa digitalizacija ni edina preobrazba, ki jo od medijev terja sodobna družba. Kot pravi Urbas, podjetja danes morajo biti bolj kreativna in agilna. Tako se posledično zmanjšuje število zaposlenih in medijev ter veča potreba po njihovem medsebojnem povezovanju. Vse manj smiselna je tako tekmovalnost med novinarji:

»Naši največji konkurentje so Facebook, Google, Twitter, ker – prvič – ustvarjajo lažen občutek pri ljudeh, da jim brezplačno, takoj, v realnem času dajo vse potrebne informacije, kar ni res. Drugič, potrebujejo novinarsko delo, da lahko preživijo. In mi smo v neki naivnosti mislili, da so oni naša podpora, naša pomoč. Da bomo mi z veseljem dali svoje novinarske zgodbe na te platforme, zato da jih bodo bralci imeli na voljo. S tem smo samo krmili dojenčka, ki je danes postal velikan. In on je naša konkurenca, ki nas ogroža in jemlje oglaševalske prihodke.«

Ob tem izpostavlja tudi odprto vprašanje kredibilnosti in zaupanja, ki ga informacije uživajo med ljudmi:

»Ta postmoderna doba je povsem relativizirala vse avtoritete, vse vrednote. Povejte, kateri avtoriteti pa danes verjamete, kateri zaupate? Štiri avtoritete so bile v času pred Cankarjem. Tavčar je opisoval: sodnik, župnik, učitelj, vojak. Katera od teh avtoritet je sto let kasneje sploh še,« se sprašuje Urbas in ocenjuje, da se enako zdaj dogaja tudi z mediji. 

Pa slednji danes res napajajo negativizem oziroma ali drži rek »slaba novica je dobra novica?«

»Menim – in to mi potrjujejo številke o nakladi – da ljudje danes hočejo brati pozitivno zgodbo,« odgovarja urednik Dela. Obenem opozarja, da smo razvrednotili že preveč starih junakov: »Za časa mojega otroštva je Kekec bil oseba, s katero smo se vsi dečki želeli identificirati. Danes je Kekec sinonim za loleka. V naši ljudski zavesti smo naredili to, da nimamo več junakov.«

Prav zato naj bi potreba po hvali in priznanju dosežkov bila toliko večja. Kot primer uspešnih podjetnikov, kakršne smo v našem okolju poznali nekoč, izpostavi Josipa Benka:

»Če bi Josip Benko živel danes, v današnjih časih, bi to bil naš Jeff Bezos, to bi bil naš Steve Jobs. To so bili podjetniki, ki so bili internacionalizirani, ki so imeli poslovne vezi po celem svetu, ki so bili uspešni.« Sicer pa ima regija po njegovem mnenju tudi danes »veliko uspešnih podjetnikov, ki dajejo zelo veliko dobrih služb ljudem, ki radi delajo. Menim, da ima Prekmurec res pripadnost temu okolju, pripadnost Prekmurju. Če bi Slovenci imeli takšno pripadnost Sloveniji, bi bilo za celo državo mnogo bolje.«

Kaj odgovorni urednik Dela pravi o odpuščanjih in odmevnih nakupih v medijih in izgubljeni generaciji novinarjev ter zakaj sam na razgovore rad vabi kader iz naravoslovnih fakultet, pa preverite v pogovoru na TV IDEA oziroma v priloženem video posnetku.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Parlamentarna … (nepreverjen)

Cankar je bil v starodobnem sistemu. Danes zivimo v modernem sistemu parlamentarne republike, ki je vecstrankarski, multi-kulturen, vecjezicen (pravilno bi bilo da Primorski vrnemo italijanscino in Stajerski nemscino) in temelji na veljavni zakonodaji. Zato so danes Pravniki in Policija temelj druzbe.

Starejše novice