Marjan Dora je v tokratni nedeljski pogovorni oddaji gostil Evgena Carja, izjemnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca, ki se je poleg igralskega poklica uveljavil tudi kot avtor dramskih besedil.

Kot igralec se je kalil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, zaslovel pa je z lastno monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš, katero je v Sloveniji in tujini zaigral 300-krat. Evgen Car se je rodil leta 1944 v Dobrovniku. Da bi znal državni jezik in da ne bi bil drugorazredni državljan, ga je oče vpisal v slovensko šolo v Dobrovnik, v kateri je sprva imel le malo težav z jezikom. 

»Ko pogledam nazaj, mogoče mi je bilo težko, ampak jaz se takrat tega nisem zavedal. Tistih štiri ali pet ur sem prebil v šoli in sem komaj čakal, da smo potem šli domov,« pravi.

Spomin na opravljanje sprejemnega izpita na AGRFT

Po končani osnovni šoli se je vpisal v nižjo gimnazijo v Lendavi, nadaljeval višjo gimnazijo v Murski Soboti in se po maturi vpisal na študij dramske igre na AGRFT Ljubljana. Ljubezen do igralstva je Evgen začutil že zelo kmalu.

»Mene je že zaznamovalo, ko sem bil pet ali šest let star, ko so na našem dvorišču igrali eno predstavo Molierja Lažni zdravnik. In tem igralcem so se smejali, so bili spoštovani, so jim ploskali in to se je meni najbrž fajn zdelo,« se spominja. Tudi igranja v nižji gimnaziji v Lendavi in veseloiger v Dobrovniku se spominja še kako dobro. 

Tudi spomin na opravljanje sprejemnega izpita na AGRFT v Ljubljani, ostaja pri Evgenu še kako živ. Nikoli niti ni pomislil, da sprejemnega izpita ne bi naredil, a ko je prišel ta dan, je že počasi izgubljal samozavest, pravi Evgen. Takrat si je rekel: »Malo korajže mora bit! Amaterski igralec je takrat dober, če je sproščen.« Pred sprejemnim izpitom je v bližnji gostilni še popil špricar »pa kakšen surov jajček sem še imel s sabo za boljši glas«.

Ljubezen do rodnega Prekmurja skozi vso kariero

Iz akademije pa je prišel tudi podnaslov za njegovo knjigo Moja zgodba: Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi. Ker so njegovi starši želeli, da bi se Evgen izobraževal na področju kmetijstva in se vrnil domov ter vodil kmetijo, je med študijem začel kolebati  in se v nekem trenutku odločil, da bo prevzel kmetijo. V želji, da bi prestopil k študiju agronomije, ga je profesor po uri baleta ustavil in med drugim povedal: Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi. Tako je nadaljeval študij, v svoji knjigi pa opisuje, kako so njegovi predniki prišli v Dobrovnik.

»Pogorela je cerkev, hkrati pa ves arhiv. Jaz sem rad poslušal govorna izročila, rad si kaj zabeležil, si zapomnil te stvari in iz tega je tudi ratala ta knjiga,« pravi.

Evgen je zaslovel z lastno monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš, s katero je nastopal po vsej Sloveniji in tudi v tujini. V njej je združil svojo ljubezen do gledališča in rodnega Prekmurja. Med pisanjem je zahajal v NUK, kjer je našel veliko zanimivega, kar ga je spodbudilo k pisanju.

»Ko sem to pisal, sem šel v NUK. Bil sem cele mesece tam. Jaz sem v NUK-u zelo užival. Pregledal sem vse prekmurske časopise in knjige tako v madžarščini kot v slovenščini,« dodaja. V NUK-u so nastali zvezki zapiskov, s pomočjo katerih je Evgenu uspelo zgraditi čudovito zgodbo prekmurskega človeka. V njej je pisal o tegobah in veselju mladega človeka in vinogradnika iz Prekmurja. Igro je premierno uprizoril leta 1992, zaigral pa jo je 300-krat.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice