Marjan Dora je v svoji oddaji tokrat gostil Iztoka Krambergerja, vodjo projekta Trisat z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

3. september je bil za Slovenijo zgodovinski dan. Iz Francoske Gvajane so izstrelili raketo Vega, s katero je v vesolje poletela, poleg satelita Nemo HD, tudi satelit Trisat, ki so ga v sodelovanju s podjetjem SkyLabs v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. 

»Projekt smo začeli okrog leta 2012, ampak sam prvi stik s tem, da bomo delali nekaj za vesolje, pa segajo tja v leto 2009 oziroma konec leta 2008. Takrat smo nekako pustili kvadrokopterje, ker z njimi nekako nismo uspeli pridobiti sredstev in potem smo se preusmerili,« pravi Iztok Kramberger, vodja projekta Trisat.

Kot je laično razložil Kramberger, gre za nekakšne drone oziroma štiri propelerska mala prosta letalca brez kril. A njihove tehnologije v takratnem času še ljudje niso dovolj razumeli. 

»Imeli smo tudi eno predstavitev takrat s Slovensko vojsko na Vrhniki leta 2014. Ampak takrat tega nihče ni razumel. Danes pa jih seveda kupujejo, ampak danes so drugi časi,« pravi.

Razvoj podobnih tehnologij zahteva visoke investicije, zato imajo za sabo tudi ogromno neuspelih projektov. Pri projektu kvadrokopterja jim je zmanjkalo okoli 10,5 milijona evrov, a kot pravi Kramberger, so se iz vsakega projekta nekaj naučili. 

Slabe štiri kilograme težak nanosatelit Trisat je velik kot škatla za čevlje. Ta je nameraval odleteti v vesolje že lani septembra, a stvar ni uspela po načrtih. 

»Na moj rojstni dan smo bili na Nizozemskem in smo ga integrirali v nosilec, ki gre potem na raketo. Potem smo šli zvečer na pivo, ker smo se rešili kar lepega bremena, prespali tam in se drug dan vračali. In ko smo se vračali, so že mediji začeli klicati: 'Kaj boste pa zdaj?' Pa niti nisem vedel, kaj se dogaja. Nosilna raketa Vega 15 se je zrušila v Atlantik. Mi nismo bili na tej raketi. Problem je bil v tem, da so se leti prekinili,« pojasnjuje.

Da na letališču ne bi imeli težav s satelitom, so ga na Nizozemsko odpeljali kar z avtom. Ker je bila satelitova vrednost 730.000 evrov, so mu v februarju sami šli v Brno napolniti baterije. 

»Satelit je bil najprej na Nizozemskem, potem se je prepeljal v Brno, kjer se je večji del glave sestavil, potem pa v Gvajano, kjer so se dodajali mikrosateliti,« pravi.

Trisat, ki je namenjen robustnosti nove vesoljske elektronike, je trenutno na višini 530 kilometrov. Pripravljajo se, da bodo kmalu vključili kamero, s pomočjo katere si obetajo napredek tudi na področju spremljanja onesnaženosti površine morij s plastiko in olnjimi madeži pa tudi določevanje žarišč velikih požarov. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice