Marjan Dora je v svoji tokratni nedeljski oddaji gostil slovenskega geodeta, profesorja in politika Zorana Stančiča.

Splet okoliščin je Stančiča od znanosti pripeljal do evropske komisije, kar mu daje večje zadovoljstvo in občutek družbene koristnosti, s tem ko prispeva k širšim ciljem, ki jih imamo v družbi.

V Beogradu obiskoval slovensko šolo

Zoran Stančič je bil rojen v Kranju leta 1962. Njegov oče se je z družino preselil v Beograd, kjer je deloval kot pilot snemalec za vojaške potrebe. 

»Nam je bilo zelo lepo takrat v Beogradu. Zelo odprta, dinamična družba. Slovence so nas tam zelo spoštovali, bili smo cenjeni kot pridni, marljivi.«

S sestro sta obiskovala slovensko šolo, v katero je zahajalo samo okoli 15 otrok. Osnovnošolskega obdobja se spominja na lep način. Slovenska skupnost v Beogradu je bila v tistem času relativno velika, kljub temu pa je v slovensko šolo zahajalo zgolj nekaj otrok, saj je bila razdalja od njihovih domov do šole prevelika. 

»Skupaj s sestro sva se zjutraj praktično 40 minut vozila z avtobusom, da sva prišla v šolo. Ati in mama sta celo najela enega študenta, da naju je zjutraj spremljal v šolo, tako da je bilo kar zanimivo.«

Po spletu okoliščin postal mladi raziskovalec na področju arheologije

Starša sta po osnovni šoli predlagala vrnitev v Slovenijo, kjer sta s sestro obiskovala ljubljansko gimnazijo. Prvih nekaj mesecev, kot opisuje Zoran, ni bilo enostavnih, saj sta s sestro imela srbsko besedišče in primanjkljaj nekaterih slovenskih izrazov. 

»Še zdaj se spomnim, da sem kdaj prijokal domov in rekel 'nekaj me je učitelj vprašal, pa sem vedel odgovor v srbščini, v slovenščini pa nisem vedel, kako se to reče.' Ampak to je bil samo problem dveh mesecev«. 

Čeprav je bil oče geodet, pa pri odločitvi o njegovem študiju, kot pravi Zoran, ni vplival veliko. Tudi sam se je namreč odločil za študij geodezije, kjer ga je najbolj pritegnilo terensko delo. Hkrati pa ga je zanimalo tudi družboslovje, humanistika in podobne vede. 

Splet okoliščin ga je nato pripeljal do mladega raziskovalca na področju arheologije. 

»Arheologija je nekaj poponoma drugega, ampak rabili so pa na Filozofski fakulteti oddelek za arheologijo, tam je bil en predstojnik in profesor, Božidar Slapšak, ki se je ukvarjal z Dalmacijo, predvsem z Antiko v Dalmaciji. Potem so me tja povabili kot mladega raziskovalca.«

Kot gostujoči profesor je predaval na številnih fakultetah; med drugim v Trstu, Pisi, Srbiji, Franciji in Združenem kraljestvu. V letih 1998, 1999 je kot pomočnik direktorja in nato kot vršilec dolžnosti direktorja delal na ZRC-ju, leta 2000 so ga povabili kot državnega sekretarja v znanost. 

Leta 2004 pa so se s članstvom Slovenije v Evropski uniji odprle možnosti zaposlitve v Evropski komisiji. Na dva objavljena razpisa za vodstveni kader se je prijavil tudi Zoran. 

»En razpis je bil za generalnega direktorja skupnega raziskovalnega centra pri EU komisiji, drugi pa je bil za namestnika za generalnega direktorja za področje raziskav in inovacij. To so tako imenovani generalni direktorati v evropski komisiji, vse skupaj jih je več kot 30 v komisiji. Skupno raziskovalno središče je raziskovalni center za potrebe evropske komisije, generalni direktorat za raziskave in inovacije je pa tisti, ki pripravlja evropske politike na področju raziskave in inovacije ter deli denar in deluje kot agencija za spodbujanje s finančnimi viri.«

Ponosni in odprti za družbo

Zoran Stančič ima tri otroke in skupaj so, že ko je bil raziskovalec, dneve preživljali, kar se je dalo, skupaj. 

»Če sem imel dnevne poti, sem šel sam, če pa je bilo en teden, pa smo šli skupaj.« 

Leta 2005 se je z družino preselil v Bruselj. Tako kot Zoran, so se tudi njegovi otroci hitro navadili selitev, novo okolje. Zorana so starši vzgajali v smeri odprtosti za družbo in te vrednote Zoran prenaša tudi naprej svojim otrokom. 

»Mene so starši vedno vzgajali v tej smeri, da moram biti odprt za družbo, da moram biti ponosen na tisto, kar sem, kar smo, hkrati pa pravzaprav biti dojemljiv za te spremembe, prilagoditi se glede pogledov, ne spremeniti radikalno svojega pogleda, ampak upoštevati tudi druge. In se mi zdi, da mi je to verjetno ostalo od otroštva, od te družine na eni strani, pa tudi od družbe, v kateri sem bil.«

Ogromen dosežek, ki ščiti naše vrednote in enakopravnost

Zoran je bil v Bruslju eden izmed 60 uradnikov v evropski komisiji, ki je delovala z zelo razdelano politiko vodilnega kadra. 

»Imamo zelo jasno mobilnost vodilnega kadra. To pomeni da generalne direktorje, direktorje, pa tudi vodje na vsake toliko leto poskušajo zamenjati. Dajo ti take vsebine, ki so ti blizu.« 

Po petih letih se je tako preselil na generalni direktorat za informacijsko družbo, kjer je bil zadolžen za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj na področju informacijske družbe. 

»To je bilo malenkost drugače od generalnega direktorata za raziskave in inovacije, ker je bilo več sodelovanja z gospodarstvom.«

Leta 2016 sta se z ženo preselila nazaj v Slovenijo, od koder vzpostavlja kontakt z Evropsko unijo. Vseeno pa je njegov cilj še naprej delati za Evropsko unijo v okviru Evropske komisije.

»Zdi se mi, da je Evropska unija ogromen dosežek, ki ščiti naše vrednote, enakost, enakopravnost, zaščito manjšin, pravice žensk, tudi etničnih, LGBT manjšin in sem prepričan da je naša svetla prihodnost mogoča samo z močnejšim povezovanjem znotraj Evropske unije.

Celoten pogovor si lahko zdaj ogledate na TV IDEA ali v priloženem video posnetku.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice