»Statistično ne znam povedati, ali je nasilja več. Opažam, da so se težave, ki so bile prisotne že prej, pa so bile zaradi vsakdana nekoliko zakrite, sedaj zaostrile,« opozarja specializantka psihoanalitične psihoterapije Tina Kralj.

Zlorabe med domačimi stenami so v času socialne izoliranosti v porastu, je v začetku maja dejal Vinko Stojnšek iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije. Policija je v času ukrepov trajanja ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je za 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, so pojasnili.

Na območju Policijske uprave Maribor manj nasilja v družini

Na Policijski upravi Maribor se podatki nekoliko razlikujejo. Med epidemijo koronavirusa so obravnavali manj kaznivih dejanj nasilja v družini, manj pa je bilo tudi izrečenih ukrepov prepovedi približevanja.

Med 1. januarjem in 15. majem so mariborski možje v modrem obravnavali 99 kaznivih dejanj nasilja v družini, v enakem obdobju lani pa 120, kar predstavlja 17,5-odstotni upad kaznivih dejanj. V tem obdobju so izrekli 82 ukrepov prepovedi približevanja, medtem ko so jih lani v tem obdobju 100. V navedenem obdobju so obravnavali 158 prekrškov nestrpnega, nesramnega, žaljivega ali drugega vedenja z elementi nasilja, lani v enakem obdobju 177. 

Med 16. marcem in 15. majem pa so obravnavali 42 kaznivih dejanj nasilja v družini, lani v istem obdobju 56, kar predstavlja upad za 25 odstotkov. V tem obdobju so na območju Policijske uprave Maribor izrekli 39 ukrepov prepovedi približevanja, lani v tem času 44. Obravnavali so še 80 prekrškov nestrpnega, nesramnega, žaljivega ali drugega vedenja z elementi nasilja, lani v tem obdobju 79.

Ob tem pa opozarjajo, da podatki izhajajo iz 'žive' baze, ki se lahko še spreminja.

Ugotovitve specializantke psihoanalitične psihoterapije Tine Kralj so nekoliko drugačne. Kot je dejala za Mariborinfo, je po štirinajstih dneh od zaprtja psihoterapevtskih ordinacij povpraševanje začelo naraščati: »Tema, ki je prihajala dokaj pogosto v ospredje je tudi nasilje, agresija. Statistično ne znam povedati, ali je nasilja več. Opažam, da so se težave, ki so bile prisotne že prej, pa so bile zaradi vsakdana nekoliko zakrite, sedaj zaostrile

»Zaradi omejitev in strahu pred boleznijo, ki imajo vsekakor psihološke posledice na posameznika, se v človeku nabira še več napetosti. In ta napetost 'išče' način, kako bi lahko prišla na plano, se sprostila. In strah, obup, razočaranje, skrb, utesnjenost, nemir, negotovost in druga čustva, se lahko izrazijo skozi agresivno vedenje. Mnogokrat ob ljudeh, ob katerih se počutimo varni, to so najbližji, družina, prijatelj, domača žival ...« pojasnjuje Kraljeva.

Nasilje se lahko manifestira skozi mnoge obraze, skozi pritiske na bližnjega, verbalno, vse do fizičnega nasilja: »Na drugi strani pa v družini, kjer je vladalo nasilje že pred tem, dejstvo, da smo doma in ne moremo ubežati, poveča agresivno vedenje posameznega člana.«

Na vprašanje, ali se je nasilje v času koronakrize usmerilo nad otroke, moške ali ženske, Kraljeva odgovarja, da nasilje ne pozna spola in starosti, pozna le destrukcijo. 

»Osebno sem zasledila porast nasilja v družinskem okolju, posebej pri parih. Za par je lahko to sicer velika priložnost, da preraste nekatere stare stvari in se začne pogovarjati. Ali vsaj sprevidi, da ima določene težave in sta oba pripravljena nekaj za to narediti in vlagati v odnos, sama ali ob pomoči strokovnjaka. Žal, opažam višjo raven agresivnosti tudi do otrok, starostnikov in živali – torej do ljudi in živih bitij, s katerimi posameznik sobiva,« pravi specializantka psihoanalitične psihoterapije.

Te skupine so še posebej ranljive, saj so toliko manj v položaju, da se postavijo zase: »Zato je potrebno, da smo pozorni na sočloveka, na nenadno spremembo vedenja, umik, ali pa posledično ironično agresivno vedenje žrtve same.«

»Nasilje je lahko odkrito ali pa tudi prikrito. Pri odkritem nasilju mislim predvsem na značilno obliko nasilja, kot je recimo fizično obračunavanje, kričanje, destruktivno vedenje kot je poškodovanje sebe, drugega ali stvari. Veliko pa je tudi prikritega nasilja, ki ga ne prepoznamo vedno kot nasilje. Recimo pretiran sarkazem, obrekovanje, izvajanje pritiska nad drugo osebo, poseganje v prostor drugega in neupoštevanje mej,« opozarja Kraljeva.

Gre za tako imenovano igro žrtve in agresorja, kjer gre žrtev v podrejeni položaj, agresor pa v nadrejenega: »Moški večinoma igra na moč – fizično z udarci, pretepom, razbijanjem stvari (pogosto ob zlorabi substanc), ali z verbalnim nasiljem (s kričanjem). Vloga je lahko tudi obrnjena, kjer ženska pretirano dramatizira, izsiljuje, zaničuje, moški pa je postavljen v vlogo žrtve (o kateri pa moški težko spregovorijo, saj je pogosto povezana s sramom in nemočjo).« 

Opaža pa tudi veliko nasilja in porast nestrpnosti preko družbenih omrežij, tudi preko telekomunikacij.

Kako dolgo traja, da žrtve o tem sploh spregovorijo? 

Kraljeva pravi, da je odvisno od posameznika. »Na terapiji, kjer je po določenem času vzpostavljen nek varen odnos, spregovorijo. Oboji, žrtev ali agresor, kajti mnogokrat smo v položaju tistega, ki povzroči bolečino, ker smo bolečino doživeli tudi sami.« 

Navaja primer ... Mož je pod stalnim pritiskom svojih nadrejenih v službi, pride domov nejevoljen, v tem času morda tudi kot posledica strahu pred negotovostjo delovnega mesta, ob prvi priložnosti se znese nad bližnjim – ženo, in skritizira njeno večerjo in morda še kaj več, ona se potem znese nad otrokom in otrok nad psom. 

»Ker nihče ni sposoben 'nositi' teže teh neprijetnih občutkov. Tega se učijo na terapiji. V naravnem okolju pa žrtve govorijo v drugem jeziku, pogosto neverbalnem - sprememba v vedenju, zakrivanje delov telesa, odmik od ocialnega okolja, pretirano angažiranje in izpostavljanje, mimika obraza, geste in tako dalje. Strah in sram spregovoriti o nasilju je velik in treba ju je premagati.«

Opozarja, da naj smo, kar se da, sočutni do sočloveka in narave: »Ponudimo prostor, da nekdo spregovori, če čutimo, da se nekaj dogaja, pogosto med štirimi stenami. Tudi pretirano idealne družine namreč mnogokrat skrivajo temne sence.«

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kurta (nepreverjen)

Ta efekt lepo opisuje v knjigi Celestrinska prerokba, kjer prihaja do ravno tega, kdo koga...

Legionar (nepreverjen)

Kriza Korona virus je produkt politike ! Nenehno posiljevanje z ukrepi ,prepovedi in vsakokratna nova navodila so poneumila ljudi .Vse to so izkoristili oblastniki, ki kradejo in lažejo ,kar dodatno razburja narod .

abmojahisa (nepreverjen)

Krog še ni končan, koga pa bo pes?

Starejše novice