Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je lani obravnaval rekordno število spletnih goljufij. Zato v sklopu meseca kibervarnosti opozarjajo na osnovne znake, kako pravočasno prepoznati prevaro.

V državah članicah Evropske unije bo ves oktober potekala kampanja Evropski mesec kibervarnosti. Slovenija tudi letos sodeluje s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.

Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe, ki so preprosti in ne zahtevajo posebnega tehničnega znanja, so pa učinkoviti. Preventiva je prav pri spletnih goljufijah izjemnega pomena, saj ko enkrat nasedemo goljufu in nakažemo denar, možnosti za ukrepanje skoraj ni.

V letu 2018 je odzivni center SI-CERT obravnaval 2.431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1.372 primerov goljufij, največ do sedaj.

Tehnični ukrepi ne zadoščajo, uporabniki morajo sami prepoznati znake spletnih goljufij

Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam všeček ali neverjetno poceni izdelki.

»Uporabniki se žal prepozno zavejo, da so bili prevarani in se po pomoč obrnejo, ko je njihov denar že na drugem koncu sveta. Najpogosteje se uporabniki obrnejo po nasvet, ko ne prejmejo plačanega izdelka. Ali pa se zapletejo v nigerijsko prevaro in po številnih obljubah, da bodo prejeli neko 'dediščino' ali 'skriti zaklad', so še vedno oni tisti, ki nakazujejo denar za številne izmišljene stroške,« so poudarili v SI-CERT.

Zaradi uspešnega zakrivanja sledi in nakazovanja denarja v afriške države in na Kitajsko je preiskovanje oteženo. Po besedah SI-CERT v skoraj 25-letni zgodovini še niso imeli primera, ko bi žrtev goljufa dobila povrnjen denar, ki je bil nakazan v neko afriško državo.
 

Letos porast ponudb za lažne kredite

V SI-CERT opozarjajo, da so že leta 2012 prejemali prijave goljufij na različnih forumih in spletnih oglasnikih: »Zdaj pa se lažne ponudbe pojavljajo predvsem na Facebooku, kjer goljufi izkoriščajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov in postavljajo Facebook strani z namenom zavajanja. V naslednjem koraku goljufi zahtevajo, da jim posredujete osebne podatke, pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah. Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo kredite,oddajajo stanovanja ipd.«

Po informacije o kreditih se zato vedno obrnite na uradne komunikacijske kanale bank, nikoli pa se ne dogovarjajte za posojila z neznanci prek različnih klepetalnic, forumov, Facebook Messengerja ali spletnih oglasnikov.

Vir: SI-CERT

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice