Premoženjska kriminaliteta v devetih mesecih je letos v primerljivih okvirih kot lani. Tudi čas dveh mesecev in pol, torej v času izvajanja ukrepov zaradi epidemije covid-19, bistveno ni vplival na skupno število premoženjskih kaznivih dejanj.

Generalna policijska uprava pojasnjuje, da so vse naloge na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete v času izvajanja ukrepov zaradi epidemije virusa covid-19 izvajali enako, kot so jih pred vzpostavitvijo takega stanja. 

V času izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni virusa covid-19 so ugotavljali, da so bila nekatera kazniva dejanja številčno v manjšem upadu, druga pa v manjšem porastu. 

»Ocenjujemo, da je bila varnostna situacija v Sloveniji v času izvajanja ukrepov ugodna, ugodna pa je tudi danes, saj policija zagotavlja varnost ne glede na razmere. Kljub navedenemu pa stalno spremljamo gibanje kriminalitete, da se lahko pravočasno in ustrezno odzivamo na morebiten porast kaznivih dejanj ali na morebitne nove pojavne oblike,« pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi.

Letos doslej preiskali 49,8 odstotka vseh kaznivih dejanj, lani 51,4 odstotka

Število obravnavanih kaznivih dejanj letos, do 21. septembra, za katera je bila podana kazenska ovadba, je po besedah policije primerljivo s številom kaznivih dejanj v istem obdobju preteklega leta - 38.427 kaznivih dejanj v 2020, 39.209 kaznivih dejanj v 2019.

»Pri tem je treba izpostaviti, da gre za trenutne podatke v obdobju slabih devetih mesecev, kar statistično ne zaokrožuje celega statističnega leta, zato ocenjujemo le trenuten trend,« ob tem opozarjajo. 

Pojasnjujejo, da k spremembi števila kaznivih dejanj v posameznih mesecih lahko vplivajo različni dejavniki, stanje pa se praviloma proti koncu leta uravnoteži. V omenjenem obdobju je primerljiva tudi stopnja preiskanosti, in sicer so letos preiskali 49,8 odstotka vseh kaznivih dejanj, lani 51,4 odstotka, pri čemer preiskave letos storjenih kaznivih dejanj, pri katerih je storilec neznan, še potekajo.

Največ kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete

Pri vseh obravnavanih kaznivih dejanjih največji delež predstavlja premoženjska kriminaliteta, približno 65 odstotkov, zajema pa tatvine, velike tatvine, rope, roparske tatvine, avtomobilsko kriminaliteto, požige, kazniva dejanja zoper kulturno in naravno dediščino, goljufije, poškodovanje tuje stvari, pri kateri beležijo v obdobju od 1. januarja do 21. septembra 2020 primerljivo število kaznivih dejanj glede na isto obdobje preteklega leta. 

V tem obdobju pa so obravnavali za 3,8 odstotka manj tatvin, za 0,1 odstotka manj velikih tatvin in za skoraj četrtino manj ropov.

Vlomov, ki sicer spadajo v kazniva dejanja velikih tatvin, je letos za 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019, pri čemer je bilo največ vlomov izvršenih v stanovanja, stanovanjske hiše v naselju in izven naselja, in na parkiriščih, vlomi na nekaterih drugih prizoriščih pa so manj številčni oziroma so v upadu.

Pri tem poudarjajo, da so v začetku leta prijeli dve skupini tujih storilcev, za kateri še vodijo preiskavi, saj sumijo, da sta januarja in februarja izvršili več deset vlomov v stanovanja.

Premoženjska kriminaliteta primerljiva z enakim obdobjem lani 

Ob upoštevanju razmer in ukrepov, ki so bili zaradi epidemije virusa covid-19 uveljavljeni 13. marca, je razvidno, da je stanje premoženjske kriminalitete v obdobju od 13. marca do 31. maja primerljivo glede na enako obdobje leta 2019. 

To po besedah policije pomeni, da je porast premoženjske kriminalitete v zgoraj omenjenem obdobju oziroma v času izvajanja ukrepov primerljiv z enakim obdobjem leta 2019. 

V omenjenem obdobju izvajanja ukrepov so obravnavali za 2,6 odstotka manj tatvin, za 5 odstotkov več velikih tatvin in za četrtino manj ropov.

Vlomov, ki sicer sodijo v kazniva dejanja velike tatvine, je bilo po podatkih v obdobju izvajanja ukrepov za 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. 

Glede na prizorišče je bilo v času izvajanja ukrepov največ vlomov izvršenih v stanovanjske hiše v naselju, na parkiriščih, v počitniške hiše oziroma vikende ter v ostale prostore stanovanjskih blokov, na primer kleti ali garaže. 

»Ker smo v prvih mesecih leta 2020 beležili povečanje vlomov v objekte glede na enako obdobje leta 2019, torej pred začetkom epidemije, na podlagi operativnega spremljanja problematike in statističnega stanja števila kaznivih dejanj ocenjujemo, da je bil porast vlomov v objekte v začetku izvajanja ukrepov zaradi epidemije manjši,« še ocenjuje Ganeralna policijska uprava.

Iz vsega naštetega možje v modrem sklepajo, da je premoženjska kriminaliteta v devetih mesecih letošnjega leta v primerljivih okvirih kot lani, pri čemer tudi čas dveh mesecev in pol, torej v času izvajanja ukrepov zaradi epidemije virusa covid-19, bistveno ni vplival na skupno število premoženjskih kaznivih dejanj. 

»Pri tem je treba opozoriti, da lahko vsak posameznik, z ustreznim samozaščitnim ravnanjem, stori največ za zaščito svoje lastnine oziroma s tem odvrne storilca od izvršitve kaznivega dejanja, zaradi česar policija svetuje upoštevanje preventivnih nasvetov, ki so dosegljivi tudi na spletni strani policije,« še zaključujejo. 

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
SDSS (nepreverjen)

Policija nadzira in kaznuje posameznike z rogljicki in picami medtem ko njihovi STARI ZNANCI ropajo in vlamljajo .

Heh (nepreverjen)

Ko bi le nadzirali vsako hišo Sloveniji, da preprečijo čisto vse vlome. Le zakaj tega ne delajo? ...idiot.

In reply to by SDSS (nepreverjen)

Default (nepreverjen)

Cigoti delajo vedno 24/7

Starejše novice