FOTO: Mediaspeed
Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so sinoči obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah.

Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945.

Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926.

Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih - v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder - na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000.

Foto: Mediaspeed

Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku.

Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju.

Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.

Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič.

Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice