Foto: Marko Zavernik
V misterioznih predstavah v gledališčih si nastopajoče težko predstavljamo kot vsakdanje Mariborčane. Močni glasovi in kostumi nas namreč popeljejo v čisto drug, čaroben svet. Kakšna pa je realnost?

Pogovarjali smo se z Benjaminom Preglom, 28-letnim opernim pevcem, tenoristom, ki je diplomiral na Modernem konservatoriju v Atenah pri profesorici Medei Iassonidi.

Pregl pojasni, da je tenor »praviloma najvišji moški glas v operi in obenem tudi 'najbolje plačan glas'. Seveda, si tega ne moreš izbrati, a med nami, opernimi pevci, krožijo interne šale, s katerimi se ves čas 'pikamo'. Tenoristi tudi veljamo za pevce, ki so ponavadi postavljeni v pozitivne like, vloge herojev in ljubimcev. Velja pa tudi to, da tenoristi nismo najbolj brihtne narave, saj imamo prevelik resonator in posledično premalo možganov.«

Operni pevci ne rastejo na drevesu, zato nas je zanimalo, kako se mlad moški odloči, da bo študiral opero.

»To je proces, ki se odvija skozi čas. Začneš z malim zanimanjem, ko te nekaj pritegne, potem pa se izkaže, da brez tega ne moreš živeti. Vse se je začelo v srednji šoli, ko sem želel 'špricati' pouk, da sem lahko šel na avdicijo za pevski zbor. Z zborom smo pri pouku veliko manjkali in tudi to mi je bilo všeč,« pojasnjuje.

Kako je 28-letnika sploh zaneslo v operno petje?

Pregl pove, da se je v glasbo zaljubil, ko »smo imeli z zborom koncert na Tartinijevem trgu v Piranu. To je 'open air' koncert in ta vaja se je začela pri 30 stopinjah, sonce je bilo zgoče, potem pa se je to prevesilo v večer. In ta ambient, občutek, ko se niti ne zavedaš, da je že večer ... Spomniš se začetka koncerta, potem pa s koncertom zaključiš in vidiš, kje si, kaj delaš ... Potem pa sem po naključju naredil avdicijo za nižjo glasbeno šolo na Glasbeni in baletni šoli Antona Martina Slomška.«

»Edina institucija v Sloveniji, ki ponuja študij opernega petja je ljubljanska akademija, v bližini pa je še graška akademija, ki je med Mariborčani bolj priljubljena. Glavni instituciji, ki nudita zaposlitev opernim pevcem v Sloveniji, pa sta mariborsko in ljubljansko gledališče,« pojasnjuje Pregl.

Doda, da je on iskal nekaj drugačnega: »Meni ti opciji nista ustrezali, ker mi je bilo glavno vodilo mentor – nekdo, ki bi si mene vzel kot projekt od začetka do konca. Ugotovil sem, da tega na akademijah ne bom dobil, za moj način razumevanja in delovanja profesorji na akademijah pač niso bili primerni. Zato sem poiskal nekoga, ki je takrat delal v teatru.«

»Za to sem se odločil, ker so me prej zanimale varnostne študije – izhajam namreč iz take družine. Ampak proti koncu študija sem sprejel odločitev, da se bom ukvarjal z nečim, s čimer lahko dosežem veliko več. Zato sem se odločil za umetnost in operno petje,« še pojasnjuje mlad pevec.

»Slovenija ne uspe obdržati tega profila poklica.«

Mladih opernih pevcev v Sloveniji ni dosti – zagotovo namreč gre za poklic, ki ga ne more opravljati vsak: »Mislim, da opernih pevcev ni tako malo – če štejemo, da pojejo tudi v opernem zboru. Mladih opernih pevcev pa je najbrž manj. Specifika Slovenije je namreč ta, da ne uspemo obdržati tega profila poklica, saj moraš najprej uspeti v tujini, da se lahko potem vrneš nazaj. Zagotovo pa to ni dejavnost, ki bi bila zelo super priljubljena med mladimi ljudmi.«

Pregl: »Če delaš po teatrih kot zunanji sodelavec, moraš biti najboljši.«

Kot pri vsakem drugem poklicu imajo tudi operni pevci različna življenjska pričakovanja. Benjamin si ne želi 'stagnirati': »Ne želim si biti nekje, kjer bi se stacioniral dlje časa. Moj drug poklic je tudi moja podjetniška pot. Pred dobrim letom sem namreč ustanovil tudi kozmetično podjetje. In tukaj je glavno vodilo kvaliteta – ker smo novi na trgu, nam drugega niti ne preostane. To je takšna šola, ki bi jo rad prenesel v operni svet. Če si stacioniran nekje se lahko hitro zgodi, da se ukvarjaš z notranjo politiko znotraj hiše, kot pa s tem, da narediš nekaj na sebi. Če delaš po različnih teatrih, pa moraš biti boljši, kot pa kaj pač premore že tisti teater. Saj to je tudi logično po neki strani, zakaj bi najemal nekoga od zunaj, če imaš znotraj hiše že tak izdelek.«

Foto: Marko Zavernik

Operni pevec o tistih, ki radi pojete, a menite, da nimate posluha ... Najbrž ga imate!

Kaj je pri profesionalnem pevcu bolj pomembno – nadarjenost ali trdo delo? To pravi Pregl: »Prva glavnina dela je delo. Talent pride v ospredje komaj, ko oddelaš teh prvih 80 odstotkov. Ljudje pravijo, da ima vsak posluh, a različno razvit. Verjamem, da nekateri slišijo v redu, produciranje in posnemanje zvoka pa je popolnoma drugačno, ker nimajo razvitega glasovnega aparata, ki producira zvok.«

Kljub temu, da je Benjami Pregl operni pevec, prav tako rad posluša neklasično glasbo. Pravi, da ima »veliko potrebo, da v popularni glasbi najdem nekaj, kar bi me pritegnilo, ampak imam pri tem tudi velike probleme, ker tega ne najdem. Na primer konkretno, Zala in Gašper sta me angažirala. Scena neklasične glasbe v Mariboru mi je blizu. V Mariboru je vzdušje, ki daje dobre glasove in dobro glasbo. Popularna glasba mi je všeč, ampak raje poslušam starejše, obdobja Sinatre in Elvisa.«

Tako izgleda povprečen dan opernega pevca. Bi vam bil vščeč takšen način življenja?

»Tipični operni pevec se bo zbudil pozno, saj je imel prejšnjo noč najbrž koncert ali predstavo. Spat se ne gre pred dvanajsto ali eno zjutraj. V teatru pa se vaje začnejo komaj okoli 10. ure. Predstave so zvečer, okoli osmih. Pred temi predstavami se je tudi potrebno ogreti oziroma, kot rečemo pevci, se upeti,« pripoveduje Pregl.

Pri opernih pevcih je izrednega pomena zdrav način življenja ter zdrava in uravnotežena prehrana, pripoveduje operni pevec in dodaja: »Zelo pogosta bolezen, ki se pojavlja pri opernih pevcih je refluks in zato moramo biti še posebej pozorni, kakšno hrano jemo. Na glas zelo slabo vplivajo tudi razvade, kot so kajenje in alkohol.«

Se ob tem sprašujete, če operni pevci res jejo surova jajca? Benjamin pravi, da sam tega ne dela: »Predvidevam, da naj bi to bilo dobro zaradi konstitucije jajc, ki navlaži cel glasovni aparat. Nekateri pravijo, da morajo piti Coca-Colo, a tudi to mi ni všeč. V bistvu se mi zdi, da nobena gazirana pijača ni dobra za glas.«

Pregl prisega na pivo in bučno olje: »Če mi kdaj glasilka odpove, si zagrejem pivo. To je stari ruski recept, ki se ga z leti navadiš. Takrat ko čutim, da z glasom nekaj ni v redu, si pripravim hrano z bučnim oljem. Tako sem naše lokalno bučno olje prenesel v navado tudi nekaterim prijateljicam – primadonnam iz ruske Permske opere.«

Operno glasbo približuje tudi svojim vrstnikom

»Pavarotti je spopulariziral takšno glasbo in to mi je všeč. Mislim, da je tudi meni namenjeno, da to vrsto glasbe predstavim drugim, ki še morda tega niso videli ali slišali,« sicer pa mlad pevec do junija sodeluje s Permsko opero, glede nadaljnjih sodelovanj pa ostaja skrivnosten.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice