V mariborskem razstavišču artKIT s svojo slikarsko instalacijo »Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov« trenutno razstavlja Kamila Śladowska.
Vizualna umetnica s svojimi deli povezuje umetnost in ekologijo ter opozarja na neločljivo povezanost med zdravjem telesa in planeta.
Razstava, ki ima po besedah kuratorke Nine Šardi, močno sporočilnost, bo na ogled vse do 29. junija.
V soboto, 15. junija, sta nas kuratorka in umetnica skupaj popeljali skozi razstavo, o kateri spregovorimo v nadaljevanju.
Klimatska anksioznost kot vir inspiracije
Kamila Śladowska, rojena v Varšavi, trenutno živi v Helsinkih, kjer biva že skoraj štiri leta. Čeprav njena izobrazba temelji na slikarstvu, rada znotraj svojih instalacij vključi različne medije, s katerimi ustvari razširjeno slikarsko izkušnjo.
Inspiracijo črpa na podlagi svoje klimatske anksioznosti, s katero se sooča že od malih nog. Pravi, da je namreč že pri petih letih začutila, da nekaj ni v redu s podnebjem, saj v decembra v Varšavi ni bilo snega.
Razočaranje se je še poglobilo, ko je kot najstnica začela dojemati vpliv okolja na človeka in ekosisteme. Slednje jo je pripeljalo do ustvarjanja kot načina zdravljenja in soočanja s problemi.
»Sistem, v kateremu živimo, je škodljiv tako za okolje kot za naše telo,« pravi in tako ustvarja na podlagi njenih skrbi glede vpliva onesnaženega okolja, izumiranja živali in izkoriščanja ekosistemov, voda ter virov.
Razstava kot ogledalo današnjih problemov
Razstava »Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov« povzema umetničine skrbi in vprašanja o kompleksnih sodobnih problemih. Osredotoča se na problematiko prehranskih verig, proizvodnje, recikliranja in odnosa ljudi do vodnih teles.
S pomočjo instalacije tako postavlja vprašanja o ekosocialni pravičnosti. Slednje na primer postavlja preko umetniškega dela »Borders are fluid«, ki poudarja, da so meje umetno ustvarjene s strani ljudi.
Ekofeminizem in ekoseksualnost
Njeno ustvarjanje je povezano tudi z ekoseksualnostjo in ekofeminizmom. Slednji temelji na preizpraševanju paradigme, ki vodi k zatiranju določenih skupnosti. Patriarhalni hierarhični pristop je mnenju ekofeministk tisti, ki je pripeljal do trenutne podnebne katastrofe, izumiranja in neenakosti.
Ekofeminizem tako postavlja vprašanja glede preoblikovanja kulturnih in političnih sistemov, s katerimi bi lahko dosegli socialno pravičnost. Medtem, ko pa je ekoseksualnost, pojem s katerim se je spoznala na dogodku, na katerem je bila tudi projekcija filma »Ecosex Manifesto«, avtoric Beth Stepens in Annie Sprinkle.
Pravi, da se je takrat zelo povezala z idejo Zemlje, kot ljubice. Potemtakem je namreč pomembno, da ustvarjamo medsebojen in trajnosten odnos z Zemljo, smo do nje prijazni in spoštljivi ter tako posledično sodelujemo z naravo. Umetnica empatijo in feminizem označi za ključne vrednote, ki so zelo potrebne v sodobnih časih.
Umetnost kot zdravljenje
Kamili Śladowski ustvarjanje pomeni predelovanje vsakodnevnih življenjskih težav. Umetnost ji pomeni tudi način, kako dosegati spremembe, pa čeprav v manjšem obsegu, znotraj skupnosti.
Z umetniškim delom »self care = care for the ecosystem« poudarja, da je skrb za ekosistem neločljivo povezano s skrbjo zase.
Umetnica za planet skrbi tudi na način, da se je razstave lotila na trajnostno. Slednjo je pripravila s pomočjo recikliranja oziroma odpadnih materialov, kar je njen način, kako zmanjšati škodljiv vpliv ustvarjanja na okolje.
Raznolikost ene same razstave
Slikarska instalacija temelji na prepletanju različnih medijev, kar ustvarja poglobljeno izkušnjo. S pomočjo različnih del namreč poskuša ustvarjati slikarske ekosisteme, ki se oblikovno in vsebinsko navezujejo na raznolikost. Umetniška dela so tako v medsebojnem dialogu.
Poleg uporabe raznolikih medijev ji je pomemben tudi senzorični dejavnik, saj občinstvu rada zagotavlja izkušnjo prisotnega telesa v realnem času v prostoru.
Razstava temelji tudi na sodelovanju z različnimi umetniki. S sodobnim skladateljem Robertom Prakapovichem, ki je tudi njen partner, in glasbenico Kristīne Tukre ter glasbenikom Markom Reidom Bulatovičem, so skupaj ustvarili »Herb Brew Instrument«, ki je tudi del instalacije.
Pomembnost simbioze z naravo in živalmi
Kamilin umetniški odziv na sodobne ekološke izzive osvetli skrb, ki si jo mnogi delijo. Problem je namreč v sodobnih družbenih sistemih, ki kot je zapisala kuratorka, »želijo izvabiti iz družbe najslabše potenciale človeštva,«, zato je na ljudeh, da vidijo in ocenijo, kakšen je sistem in kako se iz njega preusmeriti.
Želja po spremembi sveta temelji na drugačnem vrednotnem sistemu in nasprotuje mnenju, da se svet ne more spremeniti.
Aida Čehić