Mariborska glasbena scena se je v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Eden izmed razlogov za zaton določenih mariborskih klubov in alternativne glasbene scene je tudi hiter razvoj interneta. Se spomnite legendarnih koncertnih prizorišč?

Alternativna glasbena scena v Mariboru je bila 20 let nazaj precej bolj živahna. Ljudje so veliko pogosteje hodili na koncerte svojih prijateljev, se podpirali med seboj in si izposojali inštrumente. Kaj se je v teh letih spremenilo glede koncertnih prizorišč v Mariboru in zakaj je alternativna glasbena scena zamrla, smo povprašali Igorja Fekonjo Fekija. Glasbenika, tonskega mojstra in velikega poznavalca vsakega mariborskega kotička, ki je povezan z glasbo. 

»V mojih časih, se pravi v zlatih 80-ih smo imeli v Mariboru polno koncertnih placov, kjer smo žagali, se družili in hodili drug drugega podpirat na koncerte,si izposojali feršterkerje,bobne in vse kar ti je manjkalo za špil. Ni bilo ne pametnih telefonov ne interneta, muzika bandi so delali na polno in ustvarjali svojo glasbo,« je povedal Fekonja. 

Popularni so bili »placi«, kjer so se družili in pogovarjali

Dobrih trideset let nazaj sta bili v Mariboru popularni dve diskoteki. Kot nam je zaupal Igor sta bili to Fontana in Pristan. Rokerji, kot je sam, so se zbirali v Kamnici. Popularni so bili predvsem »placi«, kjer so se družili in pogovarjali. Poslušali so pretežno novi val, stari rock in novodobni pop. Alternativna glasbena scena je bila veliko bolj živa, kot je današnja. 

»Bila je večja povezava med akterji in vsak vikend so bili koncerti naših oziroma tudi drugih skupin,« nadaljuje. 

Od hale D, hale C, Nigradove dvorane do Kluba mladih

Po Igorjevih besedah so Mariborčani in Mariborčanke najraje zahajali v halo D, halo C, v staro Nigradovo dvorano na Strmi pa v I. in II. gimnazijo, v krajevne skupnosti, kjer so kar izpraznili največji prostor in v njem priredili koncert. 

»Klub kot takšen je bil samo Klub mladih v Orožnovi, ki se je kasneje preimenoval v MKC. Te legendarne dvorane, ki sem jih omenil, so bile na polno obiskane in jih danes ni več. Z novo državo se je ogromno spremenilo in propadlo oziroma prodalo, žal. Še dobro, da so alternativci zasedli Pekarno, da je ostal vsaj en 'plac' za to kulturo. Žal mi je za Klub mladih v Orožnovi, tam je bilo prijetno, domače in 'ful dobro' si se tam počutil kot glasbenik,« doda Feki. 

Za inštrumente je bilo potrebno dolgo šparati

Kot nam je pojasnil Feki je tudi on, kot vsak mlad, ki ima rad glasbo, cele dneve vadil. Glasbo si je prenašal kar preko kasetnika ali gramofona. S fanti so igrali po kleteh, dokler niso resno zajadrali v novi val in začeli koncertirati z bendom Skakafci. Največja težava so bili dragi inštrumenti, saj kot pojasnjuje, je bilo potrebno dolgo 'šparat', še dlje časa pa prositi domače za denar, da si lahko prišel do pravega inštrumenta.  

Odlični bendi nimajo dovolj podpore 

V vseh teh letih se je spremenilo ogromno stvari. »Ko povabim mladi mariborski bend, da zašpilajo v Satchmotu, bi jih moglo priti podpirat cel avtobus ljudi, ne pa samo 15 do 20 kolegov. V moji časih smo se zelo podpirali in hodili poslušati sošolce. Bendi so dobri, imajo ogromno idej za ustvarjanje, premalo pa jih njihova generacija ceni in podpira. Vsem mladim bi vzel stran telefone in internet in naj se začnejo družit, deklice preganjat in hodit na dogodke in koncerte,« pojasnjuje Fekonja. 

Bas, boben, kitara, vokal še vedno ostajajo popularni

V pogovoru nam je Feki zaupal, da se okus glasbeni ni spremenil. Pravi, da še vedno kraljujejo boben, bas, kitara, klaviature in vokal. Vsi mladi, ki jih spremlja še vedno igrajo pravi rock n' roll, kot Stonsi rečejo. Razočaran pa je ob misli na to, da se premalo ceni mlade, ki ustvarjajo in delajo dobro glasbo. 

»Ta koncertna kultura kultura pri naših obiskovalcih je na dnu. Ljudje gredo raje na cover bende, ker pač špilajo muziko, ki si jo doma sami rolajo. Na originalne bende, ki ustvarjajo svojo avtorsko glasbo, pa ne morejo, ker nimajo denarja za vstopnice in za vse ostalo. Potem pa raje cover podprejo, namesto koga, ki ustvarja,« razloži Feki. 

Poštna ulica je dnevno-nočna soba z živo glasbo

Na Poštni ulici se čez poletje razvrstijo številni koncerti, kar pritegne še dodatne obiskovalce v Mariboru.

»Poštna je zgodba, katera ima vse, prav vse pohvale. Je edini plac čez poletje, kjer vidiš, da so se ljudje prišli družit in zabavat,  hkrati je dnevno nočna soba z živo glasbo. Težko je reči, kaj jim je všeč. Program je narejen za vse okuse in po obiskanosti je videt, da je stvar nastavljena v pravi smeri,« pove.   

Želja za spremembe

»Zelo bi bil vesel, če bi se lahko takoj po koncu januarja 2019 srečali vsi akterji, ki delamo za dobro našega mesta pri novem županu in si povedali želje, le povezanost nas lahko pelje k boljši kulturno koncertni mariborski zgodbi,« zaključi Fekonja. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Koba (nepreverjen)

Pohvalno. In zberite se že skupaj stare riti, ter naredite en "špil". Generacija KM vas bo zelo vesela.
Nismo več hitri in navihani, sluh in vid nam počasi pešata in zato je skrajni čas za nekaj "udarnega".
Moja najlepša leta. Pozdrav vsem iz 80-tih.

Starejše novice