Foto: Mediaspeed
Znana slovenska muzikologinja Manica Špendal, ki bo letos dopolnila 90 let, je pri svoji častitljivi starosti še vedno zelo aktivna v svoji stroki. 

Zaslužna profesorica Univerze v Mariboru Manica Špendal je tudi častna ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor, za mariborsko Opero pa redno piše komentarje in besedila za gledališki list.

Pisanje in predavanje o glasbi ter raziskovanje »me poživlja, veseli me, da še vedno delam in sem v stiku z živo produkcijo,« pravi Mariborčanka, ki je nedavno prejela tudi najvišje stanovsko priznanje za življenjsko delo – Mantuanijevo nagrado.

»Vesela sem, da sem prva izven Ljubljane prejela to strokovno priznanje,« še dodaja strokovnjakinja, ki je pred 20 leti prejela tudi Glazerjevo nagrado.

Muzikologinja, ki je svoje strokovno delo posvetila poglobljenemu raziskovanju življenja pomembnih glasbenih osebnosti in njihovih opusov, zlasti povezanih z Mariborom in Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, o začetkih operne institucije v Mariboru pa je objavljala v različnih strokovnih publikacijah, je tako veliko prispevala k poznavanju zgodovine glasbenega dogajanja v mestu.

Med letoma 1993 in 1997 je bila tudi predsednica gledališkega sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od leta 1986 do 1997 pa še urednica gledališkega lista Opere in baleta.

Leta 2012 je prejela častni naziv ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor, pri čemer z mariborsko Opero še vedno sodeluje.

Opera je v Mariboru priljubljena

V Mariboru, kot poudarja muzikologinja, ima občinstvo opero rado, na predstave pa pridejo tudi iz Ljubljane, Avstrije, Hrvaške in od drugod.

Pomembno pa je, še podčrta sogovornica, popularizirati slovensko opero: »Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji dobra operna dela, vse od Benjamina in Josipa Ipavca, Antona Foersterja, Viktorja Parme in naprej.«

Manica Špendal je bila tudi med pobudniki, da je komična opera Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca – letos, ko praznujemo 100. obletnico skladateljeve smrti, je tudi Ipavčevo leto – svojo prvo uprizoritev v celoti doživela leta 1997 v SNG Maribor. Poleg Ipavčeve opere je v času vodenja gledališkega sveta v Slovenskem narodnem gledališču Maribor dosegla izvedbo še ene slovenske opere, in sicer Krog s kredo skladatelja Slavka Osterca.

»Dolgo sem si želela, da bi bile slovenske opere del repertoarja, vendar dokler nisem sodelovala v gledališču, na to nisem imela vpliva,« o času, preden je postala predsednica gledališkega sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, pripoveduje sogovornica.

Prav tako je izredno navdušena, da je lansko jesen v mariborski operi doživela premiero slovenska operna noviteta Marpurgi, pod katero se je podpisala skladateljica Nina Šenk: »Opera Marpurgi, ki je v živo doživela premiero in še nekaj ponovitev, dokler je ni prekinila epidemija, pa je imela lep uspeh.«

Prav tako je izredno navdušena, da je lansko jesen v mariborski operi doživela premiero slovenska operna noviteta Marpurgi, pod katero se je podpisala skladateljica Nina Šenk: »Opera Marpurgi, ki je v živo doživela premiero in še nekaj ponovitev, dokler je ni prekinila epidemija, pa je imela lep uspeh.«

Mariborska muzikologinja priznana tudi v tujini

Manica Špendal, ki je poleg muzikologije diplomirala tudi iz italijanskega jezika s književnostjo, je magistrirala na temo glasbenih predstav v Mariboru med letoma 1785 in 1861. Posvečala se je zlasti raziskovanju življenja in dela skladatelja Huga Wolfa v Mariboru, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je dosegla tudi to, da so v mestu domači in tuji glasbeniki izvedli vrsto Wolfovih samospevov.

Leta 2003, ob 100. obletnici skladateljeve smrti, je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor zasnovala tudi razstavo o Wolfovih delih, ki so ohranjena v mariborskem pokrajinskem arhivu. Poleg tega je mariborska univerza na njeno pobudo skladatelju postavila spominsko tablo na Mladinski 5, kjer je bival pri svoji sestri.

»Že dolgo pa si prizadevam za namestitev ustrezne spominske plošče na Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer je 16. junija 1846 koncertiral Franz Liszt, in upam, da bo to uresničeno,« je jasna muzikologinja.

Strokovnjakinja, ki je s svojim več kot 40-letnim raziskovalnim, znanstvenim, publicističnim in pedagoškim delom vidno prispevala k slovenski muzikologiji, glasbi in kulturni zgodovini, pa se je vpela tudi v mednarodni prostor.

Bila je stalna sodelavka Raziskovalnega inštituta za glasbeno dediščino Univerze v Bayreuthu. V 80. letih prejšnjega stoletja je za Piperjevo enciklopedijo za glasbeno gledališče prispevala biografije o jugoslovanskih opernih in baletnih delih, ustvarjalcih in poustvarjalcih, povabili pa so jo tudi k sodelovanju pri glasbenih enciklopedijah New Grove Dictionary of Opera in The New Grove of Music and Musicians, za kateri je pisala o zgodovini in razvoju ljubljanske in mariborske Opere ter nekaterih slovenskih skladateljih, med drugim o Ipavcu, sodelovala pa je tudi pri Avstrijskem glasbenem leksikonu na Dunaju, v Zagrebu in drugje. Od leta 1976 je tudi članica mednarodnega muzikološkega društva v Baslu.

Ena najboljših poznavalk Wagnerja in operne glasbe pri nas je več kot trideset let, od 1986 do 2017, vsako leto kot štipendistka Univerze v Bayreuthu hodila tudi na Wagnerjev festival v Bayreuthu. Vse od leta 1965 do lani pa je obiskovala tudi Dunajske slavnostne tedne.

»Videla sem mnoga starejša in sodobnejša operna dela v izvedbi najvidnejših izvajalcev, dirigentov in pevcev, med njimi Karajana, Bernsteina, Dominga, Carrerasa, in druge.« O vsem tem je pisala v časopisu Večer in strokovnih revijah.

Branje in poslušanje glasbe

Ljubezen do glasbe je muzikologinji privzgojila mama, ki je poučevala klavir. Svoj čas ga je Manica Špendal, ki je ta instrument med drugim študirala, tudi precej igrala, predvsem študentom ob analizi del, vendar ga zadnji dve leti zaradi težav z roko ne more več, pa tudi v bloku ne želi motiti stanovalcev.

Zato pa doma veliko posluša glasbo in opere, še posebej sedaj, ko si kulturnih prireditev, ki jih sicer redno obiskuje, zaradi epidemije že dolgo ni mogoče ogledati v živo. Veliko tudi bere in njena domača knjižnica je bogato založena, »saj me zanima veliko stvari,« živahno zaključi 89-letna sogovornica.

Vanda Božič

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice