V sodelovanju z Mestno občino Maribor in Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča sta prof. dr. Miran Lavrič in doc. dr. Andrej Naterer v torek, 26. marca, v Vetrinjskem dvoru predstavila svojo znanstveno monografijo.

»Uspelo je. Tukaj je, naj gre zdaj v svet!« je izid znanstvene monografije Mesto neizpolnjenih pričakovanj: družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja skromno, ampak z navdušenjem komentiral Andrej Naterer, ki je z Miranom Lavričem soavtor knjige, za katero se zdi, da ponuja prav toliko odgovorov, kolikor odpira novih vprašanj. 

»Zapis dveh prodornih in uveljavljenih sociologov predstavlja sistematično zastavljeno in izpeljano sociološko delo, ki je v domačem prostoru eden zelo redkih poskusov poglobljene raziskave in analize težje merljivega dogajanja,« pridobitev ocenjuje Boris Vezjak, filozof, družbeni kritik in publicist.

Monografija se ukvarja z nekaterimi osrednjimi družbenimi vprašanji skozi sistematično predstavitev temeljnih potez družbenega življenja v mestu, ki temelji na prepletanju uradnih statističnih in anketnih podatkov, intervjujev z izbranimi prebivalci mesta ter obstoječih raziskav in novinarskih prispevkov. 

»Imamo holistično zgodbo o Mariboru v začetku 21. stoletja, ki ni samo zgodovinska, samo politična, sociološka ali filozofska. Vsebuje tudi razne primerjave Maribora skozi čas, s primerljivimi mesti, z Ljubljano, s celostno Slovenijo,« pravi Miran Lavrič. »Mesto neizpolnjenih pričakovanj temelji na delu, katerega 'poslanstvo' hkrati nadaljuje: študiji Mesto spodrezanih korenin, ki je pregled mesta v 20. stoletju.«

Pod vestnim povezovanjem programa dogodka z Andrejem Brvarjem, Miran Lavrič in Andrej Naterer podata kratek in površinski, a kljub temu izčrpen oris tega, kar novorojena knjiga ponuja. S tem vržeta vpogled v nekatera bistvena vprašanja in dileme, s katerimi s sooča Maribor in nakažeta, v kakšne teme se njuna znanstvena monografija pravzaprav spušča.

Foto: Matic Ačko

»Maribor se ni pripravljal na to, kar je prihajalo in Maribor ni bil pripravljen na to, kar je prišlo.«

Miran Lavrič

'Maribor stagnira, Maribor umira,' pravijo usidrane fraze. Obrat?

»Ne. Ni prišlo do obrata ali pa tako vsaj zaenkrat kažejo statistike. Brezposelnost v Mariboru je 14 odstotna, kar je isto kot leta 2005. Povprečne plače v Mariboru so pod slovenskim povprečjem. Ljubljana ima v povprečju 15 odstotkov višje plače kot Maribor,« sta razkrila avtorja knjige.

»Poigrajmo se s številkami,« kot predstavitvi podatkov in statistik današnjega sociodemografskega profila reče Lavrič. Zakaj demografsko upadanje; naravni prirast v Mariboru je - 4,5 ljudi na leto na 1000 prebivalcev: »Po rodnosti smo slabši od vseh primerljivih mest.«

Koliko ljudi se je od začetka novega stoletja izselilo iz Maribora? Koliko teh se je vrnilo in koliko novih se je priselilo? Kako vplivajo odseljevanje, priseljevanje in gospodarski položaj, (slabše) gospodarske razmere in zaostrele ekonomske okoliščine? Kakšna je narava Štajercev? Kam bo šel razvoj Maribora?

Analize, ki merijo kakovost življenja v mestu, kažejo, da sta kultura in turizem dve dejavnosti, ki odpirata svetla obzorja: »Turizem je ena redkih stvari, ki v Mariboru raste hitreje, kot gledano celostno v Sloveniji."

»Kultura je pestra in kvalitetna - kot takšna je bila prepoznana tudi s strani Mariborčanov.« Naterer omenja »samonikla prizorišča,« ki izhajajo iz amaterizma v najčistejšem smislu: glavni motiv za to, kar delajo (ljudje), izhaja iz njih samih ... Po besedah Natererja je to (skoraj neizogibno) tudi njihova omejitev, kajti če se takšna stvar želi podpreti, mora biti najprej prepoznana in potem podprta s strani stebrov podpore: »Ja, je živo in ja, je tam. Treba ga je najprej videti, prepoznati kot pomembnega in ga nato podpreti, da lahko mesto kot celota iz tega profitira.«

Andrej Brvar, voditelj in povezovalec torkovega dogodka je med prisotnimi pogrešal župana občine Sašo Arsenoviča, čeprav razume, da so politiki precej zasedeni: »Šport in politika. Ne samo, da sta povezljiva. Sta nerazdružljiva, ker sta življenjska in organska! Maribor z vidika rekreativnega in profesionalnega športa zelo veliko investira v aktivnosti za vse generacije in je tako šport zelo podprt del življenja v mestu. Maribor je konec koncev prepoznaven kot 'vijolčno mesto', kar je barva kluba in ne kot 'rdeče-belo', ki je barva mesta. Tudi v županskem boji smo lahko nemalokrat slišali vprašanja o tem, kakšne barve je mariborsko srce.«

Zadevi se prepletata. Lavrič in Naterer ocenjujeta, da kljub temu, da je v Mariboru zelo veliko športne in politične energije - da je celo v ekscesu -, pa le-ta pride na račun zrelosti, ki je je premalo, da bi jo lahko opazili v zmernosti: »Nisem še slišal, da bi kje na nogometni tekmi navijači skočili iz tribune in slekli svoj nogometni klub, ker niso igrali po pričakovanjih. Če so na športnem parketu pričakovanja tako visoka, da neizpolnjena pričakovanja opravičujejo poniževanje kluba s strani ljudi, lahko ista pričakovanja, z veliko energije in malo zrelosti, pričakujemo tudi v političnem življenju.«

Na kak način se volilno telo odloča med kandidati? Kakšni so kriteriji? Na kak način se sestavi mestni svet in kakšna so povezana pričakovanja?

»Veliko energije, ampak malo zrelosti ... Politično telo se skoraj 'šizofreno' obrača od enega ekstrema k drugemu: najprej želi Soviča zaradi njegove meščanskosti, nakar ga prav zaradi meščanske vzvišenosti odstavijo; gredo po enega ljudskega, domačega Kanglerja, ki mu nato očitajo kmečkost; izvolijo intelektualca, izobraženca, ki mu nato na nek način zamerijo kabinetnost in sociološkost ... in izvolijo menedžerja ... Nihanja! Značilnost, ki povezuje Maribor pri politiki, športu, kulturi, so neizpolnjena pričakovanja. (Maribor ima zelo visoka pričakovanja na vseh področjih.)«

Dvorana Vetrinjskega dvora je bila nabito polna. Naterer pravi, da je izredno podcenil obiskanost dogodka, ko sta z Lavričem stavila, koliko ljudi se bo predstavitve monografije udeležilo. V sodelovanju z občinstvom se Brvar in avtorja dotaknejo tudi 'varde' in 'fenomena Šiško', »ki nas bo zaščitil pred sovražnikom, kjerkoli že ta je.« Če bi se Miran Lavrič želel malo pohecati, bi rekel nekako tako: »Kaj Šišku manjka do generala Maistra? Sovražnik. Šiško bi rad branil mesto, pa mu manjkajo ... Nemci, ali pa nekdo (hehe). Šiško je srečen, ker je v zaporu in trpi za pravo stvar (kar je tudi javno izrazil).«

Kakšna je kakovost življenja v Mariboru? Kakšne vrednote prevladujejo pri prebivalcih in kakšna je, kakšna naj bi bila v prihodnje identiteta mesta? »Za slovenske razmere je kakovost življenja v Mariboru nizka, glede na to, da gre za drugo največje mesto. Vrednote so drugo vprašanje.«

O alko- in narko-, o muslimanih in romih. Kako se nasploh počutite, varno ali ogroženo? Maribor kaže stopnjo višje strpnosti v primerjavi z Ljubljano, pa tudi višjo stopnjo občutka strahu, ki se v Mariboru izraža v 40 odstotkih, v primerjavi s 25 odstotki v Ljubljani.

»Temelj zdrave družbe je zaupanje v ljudi, ki pa je v Mariboru bistveno nižje kot drugod.«

Andrej Naterer

»Zaradi tega težje sodelujemo, se težje povežemo in se posledično težje poberemo ...« Je pa identifikacija ljudi z mestom v Mariboru zelo visoka: »To je točka, na kateri stopimo skupaj.«

Mariborčanom je pomembno sprejemanje in kreativnost. »Imamo generacijo ustvarjalnih ljudi ... Maribor je kreativno mesto z ugodno izobrazbeno strukturo. Univerza igra pri tem zelo pomembno vlogo.«

Kakšne vrste preobrat lahko mesto, ki so ga nekateri označili za delavsko pokopališče, sploh pričakuje? Miran Lavrič in Andrej Naterer med drugim ugotavljata, da industrija v Mariboru ni v celoti zamrla, na vzponu je tudi veliko malih podjetnikov: »Znati moramo prepoznati vire prihodnosti. Vajeni fokus iz 20. stoletja je potrebno redefinirati in ubrati drugačne pristope.«

Kakšni so predpogoji? Kaj potrebuje Maribor? Kaj naredijo spodrezane korenine drevesu?

»Drevo pade ali pa se poruši. Ne zgodi se nič dobrega. Korenine vitalizirajo drevo, skrbijo pa tudi za stabilnost. Širše kot so korenine, bolje drevo stoji. Maribor potrebuje stabilnost! Gledati moramo dolgoročno, delati na kontinuiteti identitete mesta in dejansko prebrati politične programe, preden gremo na volitve, namesto da se odločamo na podlagi nepomembnih malenkosti. Ne smemo se kalupiti v okvirjih razmišljanja.«

Miran Lavrič

Komu je knjiga namenjena in kdo bi jo moral (pre)brati? »Zagotovo bi knjiga morala biti obvezno branje za vsakega izmed članov mestnega sveta, županu jo bomo tudi poslali (hehe) ... Vsak Mariborčan bi lahko našel nekaj zase zanimivega v tej knjigi.«

Knjigo je možno kupiti v redni prodaji (24, 9 evrov) v vseh večjih knjigarnah po mestu in Sloveniji, slej ali prej pa jo lahko pričakujemo tudi v knjižnicah. Dogodek v Vetrinjskem dvoru je sklenil 'ansambel' Strici iz ozadja, ki je poskrbel za odličen glasbeni zaključek.

»Še je up za mesto. Zdaj smo na potezi.«

David Prajnc

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
bolano mesto (nepreverjen)

Vsi k psihijatru

Starejše novice