Foto: Mediaspeed
Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra, ki na kritičen, a humoren način izriše portret človeka, ki ga želja po moči zasvoji do te mere, da se prelevi v egoista in vase zagledanega povzpetnika.

Mitja Čander utira pot polnokrvnemu političnemu romanu, ki je redkost v sodobni slovenski literaturi, preko protagonistove slabovidnosti pa pretanjeno tematizira tudi položaj ranljivih skupin v družbi. 

Izid knjige bo obeležil literarni večer, ki bo potekal v četrtek, 14. novembra 2019, ob 18. uri, na Malem odru SNG Maribor. Z avtorjem se bo pogovarjal pisatelj Tone Partljič, odlomke pa bo brala igralka Nataša Matjašec Rošker

Mitja Čander se podpisuje pod tri esejistične knjige in antologijo mlajše slovenske proze, roman Slepec pa je njegov romaneskni prvenec.

O KNJIGI

Vsak od nas bije svojo bitko, vsak je soočen z nečim, kar se mora naučiti premagati ali vsaj obvladovati. Tak je tudi protagonist romana Slepec, sicer uspešen urednik in literat, ki je že od otroštva slaboviden, a se nikoli zares ni vključil v skupnost slepih in slabovidnih, saj se ne počuti, da tja zares spada. Čander v tem avtobiografsko obarvanem romanu skozi različne protagonistove komentarje, razmisleke in predsodke prikazuje, kako zahtevno je vprašanje pripadnosti.

Pokaže na paradoksalnost takega položaja in podreza v celoten spekter potlačenih čustev nekoga, ki se je celo življenje počutil nevrednega, pa tudi nekako drugačnega. Protagonist se sooča z agonijo, zadrego, strahom, pa tudi ihto in jezo; v vsakodnevnem življenju se na razne izzive odziva zelo različno, pri čemer ga nove stvari, kot so potovanja z letali, begajo, pritoževanje žene, da doma ne pomaga dovolj, pa razburja. Roman skozi posamezne epizode prikaže, kako se slabovidni spopadajo z ovirami in preprekami, na kakšen način so pogosto izključeni iz videče družbe in kako hitro se lahko človek iz ranljive skupine počuti brezupno odrinjenega na rob.

Ko se protagonist prvič v življenju znajde na sedežu zveze slepih in slabovidnih, mu godi vsesplošno laskanje, kmalu pa mu prebudijo skomine tudi ugodnosti, ki mu pripadajo kot invalidu. Počasi se mu začnejo odpirati tudi nove priložnosti v politiki. Tako se iz poprej še kar umirjenega moža z nosečo ženo in stabilnega družinskega človeka zlagoma prelevi v nekoga bolj vase zaverovanega. Čander s tem izriše kritičen in neizprosen, pa tudi rahlo satiričen prikaz družbenega sistema, v katerem si lahko ljudje na položajih dovolijo več od drugih.

Preko govorov, ki so vedno polni floskul in visokoletečih obljub, ruši fasado, skozi protagonistovo negotovost pa kaže tudi na to, da ni vedno vse, kot se zdi. Tako fizična slepota počasi prehaja v psihološko oziroma v zaslepljenost z lastnim jazom. Lik je namreč iz poglavja v poglavje bolj kompleksen, posebna odlika romana pa so tudi žmohtni, živahni dialogi, ki se odigravajo v napetosti, ki do presunljivega konca ne popušča.

Likovno predlogo za naslovnico je ustvaril slikar Fedja Šičarov.

Mitja Čander je literarni komparativist, esejist, urednik, pisatelj, scenarist, dramaturg in šahovski mojstrski kandidat. Na literarnem področju je začel delovati v devetdesetih letih, ko je med drugim urejal Tribuno in Dialoge, trenutno je direktor založbe Beletrina, katere soustanovitelj in urednik je od leta 1996. Uredil je antologijo mlajše slovenske proze O čem govorimo (2004) in zasnoval zbirko petdesetih slovenskih romanov Slovenska zgodba. Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

Je član Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije. Za svoje delo je prejel Stritarjevo nagrado, Glazerjevo listino, nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec in Lirikonov zlát. Izdal je tri esejistične knjige, vse so prejele nominacijo za Rožančevo nagrado, to so Zapiski iz noči (2003), Pokrajine proze (2006) in Kuvertirana poteza (2008). Slepec je njegov romaneskni prvenec.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice